Na Inštitutu za ekonomska raziskovanja so danes predstavili študijo Ocena dolgoročne javno finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema in možnih virov financiranja, ki jo je naročilo Slovensko zavarovalno združenje. Ob nespremenjeni strukturi virov in izdatkov za zdravstvo bo zaradi demografskih gibanj, rasti BDP in nedemografskih dejavnikov nastal dolgoročni primanjkljaj v zdravstvu.
Rast potreb v več sistemih, ne le zdravstvenem
Po njihovih izračunih bo leta 2025 ta primanjkljaj v zdravstvu dosegel 0,43 odstotka BDP oz. 152,1 milijona evrov, leta 2060 pa predvidoma 1,43 odstotka BDP oz. 503,8 milijona evrov. To pomeni, da brez dodatnih finančnih virov oz. sprememb pri izdatkih obstoječi sistem dolgoročno ni javno vzdržen.
Že pokrivanje tega primanjkljaja iz leta 2025 bo za sistem javnih financ predstavljalo izziv, saj bi pokritje 152,1 milijona evrov zahtevalo dvig prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje za 1,2 odstotne točke. Ob tem opozarjajo, da dolgoročno ne rastejo samo potrebe v zdravstvenem sistemu, ampak tudi potrebe v pokojninskem sistemu in sistemu dolgotrajne oskrbe.
Morebitna ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi po projekcijah študije pomenila dodatni primanjkljaj v višini 1,39 odstotka BDP, s čimer bi se celotni primanjkljaj zdravstvenega sistema v letu 2025 povišal na 1,84 odstotka BDP oz. 643,4 milijona evrov, preračunano na BDP iz leta 2012.
Dohodki upokojene populacije so nizki
To bi pomenilo zahtevo po dvigu delojemalčeve stopnje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za 4,8 odstotne točke ter nastanek 160,6 milijonskega izpada dohodnine v državnem proračunu. Ob upoštevanju drugih javno-finančnih potreb, že obstoječe obremenitve s prispevki za socialno varnost in mednarodne davčne konkurenčnosti, je takšen razplet malo verjeten.
Po drugi strani pa bi pokrivanje manjkajočih sredstev z uvedbo neposrednih zasebnih plačil v obliki participacije pri prvem kurativnem obisku zdravnika in pri izdaji zdravila na recept ter v obliki letne odbitne franšize pomenilo izrazito obremenitev starejše populacije, saj zdravstveni izdatki strmo naraščajo s starostjo, opozarjajo avtorji študije.
Dodajajo tudi, da so dohodki upokojene populacije nizki. Projekcije tudi kažejo, da bo delež upokojene populacije naraščal, tako da vse dodatne obremenitve, ki bodo neizogibne, odpadejo na vedno manjši delež aktivne populacije, ki po sedanji ureditvi pokriva praktično celotne prispevke za socialno varnosti ter 94 odstotka dohodnine.
Aktivni del populacije ne bo zmogel celotnega finančnega bremena
Tako je po mnenju izvajalcev študije nujno, da so stroški tudi tistega dela zdravstvenih storitev, ki jih v sedanji ureditvi pokriva dopolnilno zdravstveno zavarovanje, razporejeni na celotno populacijo. Aktivni del populacije namreč ne bo zmogel celotnega finančnega bremena.
Že zdaj se namreč Slovenija uvršča v vrh držav glede obremenitve s prispevki z socialno varnost. V letu 2011 je s 15-odstotnim deležem BDP zasedla četrto mesto med državami EU, slovenska delojemalčeva stopnja pa je s 22,1 odstotka najvišja med državami OECD.
Poudarjajo tudi, da zdravstvena reforma ne more iti le v smer iskanja finančnih virov, pač pa je treba k temu vprašanju pristopiti sočasno z ureditvijo dolgotrajne oskrbe in s spremembami pokojninskega sistema.
Za zdravstvo gre okoli 30 odstotkov zasebnega denarja
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin je v razpravi dejal, da v študiji pogreša scenarij oz. izračune ob morebitni uvedbi obvezne zdravstvene dajatve v višini 28 evrov, če bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kot morebitne dodatne vire za zdravstvo pa je med drugim navedel izenačitev prispevnih stopenj, določene trošarine itd.
Poslanka SD Andreja Črnak Meglič pa je poudarila, da je ob spremembi sistema zdravstvenega zavarovanja treba misliti tudi na to, kako ga narediti bolj pravičnega. Opozorila je tudi na to, da gre za zdravstvo okoli 30 odstotkov zasebnega denarja.
A Eva Zver z Urada za makroekonomske analize in razvoj opozarja, da je neposrednih plačil iz žepa za 13 odstotkov, kar je po njenih navedbah najnižji delež med državami EU. 14 odstotkov sredstev, kolikor se jih zbere z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, pa je zbranih in porabljenih na solidarnosten način.