V UKC Ljubljana zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom obravnavali sedem ljudi

Zaradi izpadov električne energije se je povečalo povpraševanje po prenosnih generatorjih električne energije oz. električnih agregatih, pri uporabi katerih pa se sprošča tudi smrtno nevaren ogljikov monoksid. Na UKC Ljubljana zato ob tem opozarjajo na nevarnost zastrupitve s tem plinom, zaradi česar so od sobote ponoči obravnavali sedem ljudi. Štiri, ki so zaradi zastrupitve izgubili zavest, so zdravili v hiperbarični komori.

Kot je v izjavi za javnost povedal zdravnik Miran Brvar s Centra za zastrupitve interne klinike UKC Ljubljana, so dva sprejeli v soboto ponoči, dva v nedeljo, tri pa danes zjutraj. Pet obravnavanih je z območja Postojne, dva pa z območja Idrije. Šlo pa je za štiri primere - v dveh so imeli agregat v kleti, po enkrat v garaži in na balkonu.

Pazite, kam generatorje nameščate

Agregati morajo biti zato nameščeni vsaj sedem metrov stran od objekta in biti obrnjeni z izpušno cevjo stran od objekta, poleg tega pa mora veter pihati od objekta proti agregatu. Posebno nevarna je tudi uporaba agregatov v jaških, vrtačah in poglobljenih delih objektov, kjer se lahko nakopiči ogljikov monoksid, so opozorili v Centru za zastrupitve na Interni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Ogljikov monoksid je brez barve, vonja in okusa, zato ga ne moremo zaznati in se pravočasno umakniti iz zastrupljenega območja. Na začetku zastrupitve z ogljikovim monoksidom imajo zastrupljenci neznačilne težave, kot so glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, omotičnost, oslabelost. Pri hujši in dalj časa trajajoči zastrupitvi pa postane glavobol vse močnejši, zastrupljenci postopno postanejo zaspani, zmedeni, imajo težave pri mišljenju, motnje vida, srce jim hitro bije. Nato sledijo še izguba zavesti, krči in lahko tudi smrt.

Ob sumu zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki lahko povzroči trajne okvare možganov, moramo takoj zapustiti objekt in poklicati pomoč na telefonsko številko 112.

Zaradi poledenelih pločnikov je povečan obisk na UKC Ljubljana

V preteklih dveh dnevih in pol so na kirurškem delu ljubljanske urgence obravnavali 362 ljudi, od tega 99 zaradi poškodb pri zdrsih in padcih na ledu. Na srečo so bile poškodbe v glavnem lažje, nekaj pa je bilo tudi resnejših poškodb glave, je v izjavi za javnost povedal Simon Herman s kliničnega oddelka za travmatologijo kirurške klinike.

Kot je pojasnil, ljudje pri padcih in zdrsih k sreči v glavnem niso utrpeli hujših poškodb. Šlo je za zlome v zapestjih, minimalno je bilo zlomov kolkov, precej pa je bilo tudi udarcev v glavo.

Obravnavali so namreč nekaj primerov, ko so bili ljudje poškodovani, ko je nanje padlo drevo ali veja. Trenutno imajo tako na reanimaciji tudi bolnika, na katerega je padla veja.

Kot pravi Herman, se pri njih kljub izrednim vremenskim razmeram obremenitev ni povečala, saj je precej ljudi ostalo doma in opažajo, da je manj ostalih poškodb, zlasti iz prometnih nesreč.

Na mariborski urgenci tolikšnega števila poškodovanih ne pomnijo

Ves konec tedna so dežurnim na mariborski urgenci pomagali tudi tisti zdravniki in medicinske sestre, ki bi bili sicer prosti, tolikšnega števila poškodovanih zaradi padca na ledenih površinah pa po Koširjevih besedah doslej ne pomnijo.

Med drugim je bilo 37 pacientov sprejetih zaradi zlomov, že čez vikend so jih operirali 17, kar je petkrat toliko, kot ob običajnih koncih tedna. Okoli 15 jih še vedno čaka na operacijo, prihajajo pa novi pacienti, zato je Košir še enkrat pozval ljudi, predvsem starostnike, da če ni nujno, naj za zdaj raje ostanejo doma.

Kot je še povedal, je šlo večinoma za poškodbe spodnjih in zgornjih okončin, in zagotovil, da stvari trenutno obvladujejo. So pa prekinili nekaj drugih rednih programov na drugih oddelkih, da je oprema in osebje lahko na voljo travmatologiji, ki je stoodstotno zasedena.

Več dela tudi v Celju

Več dela kot običajno so zaradi posledic vremenskih razmer v minulih dneh imeli tudi v urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje. Ocenjujejo, da jih je od četrtka do nedelje obiskalo približno 30 odstotkov več pacientov in to predvsem zaradi poškodb, ki so bile posledica padcev in zdrsov zaradi snega in ledu.

Kot so še sporočili iz Splošne bolnišnice Celje, so med poškodbami prevladovali zlomi zapestij, nekaj je bilo tudi zlomov goleni in gležnjev. Zdravniki v celjski bolnišnici so zaradi zlomov v teh dneh opravili 15 operacij ter približno 30 repozicij zlomljenega zapestja v splošni anesteziji. Hujših poškodb ali prometnih nesreč konec tedna ni bilo.