»Cigarete sem kadil petnajst let, zdaj pa sploh nimam več potrebe po njih. Prej sem moral vedno vsako cigareto pokaditi do konca. Iz elektronske cigarete pa lahko potegnem, kadar koli se mi zahoče.« In kjer koli se mu zahoče. Če želi, lahko »elektronski kadilec« potegne tudi sredi lokala, kar v Sloveniji sicer ni mogoče že od leta 2007. Elektronsko cigareto je mogoče potegniti tudi zgolj trikrat na dan. Ali pa enkrat na vsake tri dni. Cigareta nikoli ne ugasne, saj se tudi nikoli ne prižge. Ker je pravzaprav prižgana ves čas. Dokler deluje baterija, proizvaja paro, podobno meglici, ki jo spuščajo med plesalce v diskotekah.
Naš sogovornik, lastnik ene od ljubljanskih trgovin z elektronskimi cigaretami, je bil s situacijo včeraj zelo zadovoljen. »K nam prihajajo ljudje, ki so kadili dvajset, trideset, štirideset let. Zahvaljujejo se nam, saj smo jim omogočili, da se odvajajo od kajenja. Sam sicer ne bom nikoli nikomur rekel, da je elektronska cigareta popolnoma zdrava. A nedvomno je veliko bolj zdrava od cigaret s tobakom, kjer z dimom vdihnemo več tisoč različnih škodljivih snovi.« Strokovnjaki ugotavljajo, da je glavna razlika v tem, da elektronsko kajenje najverjetneje ne povzroča raka. Meglici, ki jo proizvaja elektronska cigareta, so lahko primešane različne aromatične snovi. Tekočino je mogoče dobiti z različnimi okusi, od sadja do čokolade in sladic. Bistven pa je podatek, ali je tekočini primešan nikotin. Obstajajo tekočine brez nikotina in te načeloma zdravju niso škodljive.
Prepoved oglaševanja
Tiste z nikotinom pa vsebujejo različne koncentracije te strupene snovi, ki kadilce zasvoji. »Ko pridejo kupci prvič k nam, jih vprašamo, ali kadijo in koliko cigaret pokadijo na dan,« nam je povedala prodajalka v drugi trgovini z elektronskimi cigaretami. »Glede na to, kolikšna je njihova dnevna potreba po nikotinu, jim priporočimo ustrezen model elektronske cigarete z večjo ali manjšo močjo ter ustrezno koncentracijo nikotina.« V obeh prodajalnah – dizajnersko urejenih prostorih, ki spominjata na trgovine z modnimi elektronskimi napravami – so nam sicer zagotovili, da njihovi kupci postopamo zmanjšujejo odmerek nikotina in potrebujejo vse manjše odmerke. Nekateri menda tudi povsem nehajo kaditi.
Industrija elektronskega kajenja je po svetu v izjemnem vzponu. Pri Bloombergu so februarja izračunali, da se z elektronskim kajenjem zgolj v ZDA odpira trg, ki bo letos vreden milijardo ameriških dolarjev in pol. To je sicer malo v primerjavi s stotinami milijard vrednim trgom tobačnih izdelkov, a prodaja elektronskih cigaret in tekočin za cigarete strmo narašča. Do leta 2023 naj bi se trga tradicionalnih tobačnih izdelkov in elektronskih cigaret (ter elektronskih cigar in pip) že izenačila.
Prve elektronske cigarete so sicer izumili že v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, a uporabni izdelki so na trg prišli šele okoli leta 2008. Ker sta elektronska cigareta in elektronsko kajenje novejša fenomena, tudi tržna regulacija še ni povsem izoblikovana. Naš sogovornik, ki ga zaradi zakonskih omejitev pri oglaševanju tobačnih izdelkov ne bomo izpostavili z imenom, se je pritožil nad tem, da elektronske cigarete spadajo med tobačne izdelke. Zaradi tega svoje dejavnosti ne more oglaševati, četudi, kot pravi, elektronsko kajenje s tobakom nima nobene zveze.
Razen nikotina. Ta je pridobljen iz tobaka in je tudi v ekstrahirani obliki zdravju nevaren. Na stekleničkah, ki vsebujejo propilen glikol, snov, uporabno v prehrambni in kozmetični industriji, ter različne koncentracije nikotina, sta natisnjena znaka, ki označujeta zdravju škodljivo oziroma strupeno snov. »Polnila za elektronsko cigareto ne pijte,« je zapisano na eni od spletnih strani, ki predstavljajo izdelke za elektronsko kajenje. »Imejte ga shranjenega na varnem, zaklenjenem mestu zunaj dosega otrok ali živali. Če ste polnilo po nesreči zaužili ali pa je prišlo v stik s kožo in se počutite slabo ali omotično, takoj poiščite zdravniško pomoč.«
Velika regulacija
Nikotin je pač strup in če ga ima kdo doma v steklenički, mora z njim ravnati kot z nevarno snovjo, podobno kot to velja za čistila ali druge kemikalije, ki se uporabljajo v gospodinjstvih. V ZDA so sicer že imeli nekaj primerov zastrupitev zaradi zaužitja tekočine za elektronske cigarete, predvsem so bili pri tem ogroženi otroci, a da bi ljudje poslej množično pili nikotin, ni pričakovati.
Pomembnejše vprašanje je, kakšni bodo učinki kajenja elektronskih cigaret na populacijo čez vrsto let. »Izdelek je šel na trg brez ustreznega nadzora, klinične študije še niso bile narejene,« je v pogovoru za Dnevnik opozoril dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za tobak. »Z mednarodnimi strokovnjaki se o tem novem fenomenu veliko pogovarjamo. Strinjamo se, da elektronska cigareta vzdržuje odvisniški način vedenja. Ker vsebuje nikotin, pa obstaja tudi nevarnost za fiziološko odvisnost.« Čakš opozarja, da o elektronskih cigaretah (še) ni mogoče govoriti kot o pripomočku za odvajanje od kajenja, saj nad njimi še ni vzpostavljenega ustreznega nadzora. Sredi marca je evropski svet sicer sprejel novo direktivo, ki regulira tudi uporabo elektronskih cigaret. Osredotoča se na uporabo nikotina v izdelkih, tekočin brez nikotina pa ne zajema. Direktiva bo uveljavljena letos maja, države pa jo bodo morale v svojo zakonodajo vključiti do maja 2016.
