Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, je namreč posvečen prav vektorskim nalezljivim boleznim oziroma boleznim, ki jih prenašajo vektorji oziroma prenašalci, največkrat členonožci (komarji, klopi, peščene muhe, uši in bolhe). Poteka z geslom Majhen ugriz - velika težava.
S klimatskimi spremembami nekatere eksotične bolezni tudi v tem delu sveta
Kar 17 odstotkov vseh nalezljivih bolezni je vektorskih bolezni. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije z vektorskimi boleznimi letno oboli približno milijarda ljudi, več kot milijon pa jih zaradi posledic tovrstnih okužb umre.
Kot je na strokovnem posvetu povedala Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se Evropa zaenkrat ne srečuje z veliko boleznimi, ki jih prinašajo komarji, čeprav redko, pa se te vendarle pojavijo tudi v naši neposredni bližini. A s klimatskimi spremembami se bodo lahko nekatere bolezni, ki jih imamo danes načelom za eksotične, pojavljale tudi v tem delu sveta.
Stalna pripravljenost s stalnim spremljanjem in nadzorom
Po besedah Tatjane Avšič-Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete bi se nekatere vektorske bolezni lahko vnesle tudi k nam. Ena takšnih je krimsko-kongoška hemoragična mrzlica s precejšnjo smrtnostjo, ki jo prenašajo klopi, in se pojavlja nedaleč od nas, na Kosovu in v Albaniji, kjer je vsako leto nekaj deset bolnikov.
Tudi v našem okolju je bil že prisoten virus zahodnega Nila. S pojavom in širitvijo tropskih invazivnih vrst komarjev je možnost tudi pojava kakšne od bolezni, ki jih ti prenašajo. Tigrasti komarji so na primer tudi prenašalci čikungunje. Zato, je poudarila Avšič-Županceva, je ključna stalna pripravljenost s stalnim spremljanjem in nadzorom, pa tudi sodelovanje vseh institucij, tako na državni ravni, kot v evropskem prostoru in različnih globalnih mrežah.
Pri nas najbolj pogosti klopni meningoencefalitis in lymska borelioza
V Sloveniji sta najbolj pogosti vektorski nalezljivi bolezni klopni meningoencefalitis, kjer je letno med 200 in 400 primerov, ter lymska borelioza, zaradi katere je zbolelo okrog 7000 ljudi. Medtem ko je klopni meningoencefalitis prisoten predvsem v nekaterih delih države, pa za lymsko boreliozo velja, da je prisotna praktično povsod, je pojasnila Sočanova.
Po njeni besedah je več obolelih med prebivalstvom v zrelih letih. Medtem kot je več primerov klopnega meningoencefalitisa pri moških, pa zaradi lymske borelioze zboli več žensk. Pri tem je Sočanova opozorila, da je proti klopnemu meningoencefalitisu na voljo cepivo, a se za to možnost odloči le majhen del prebivalstva.
