Medtem ko večina zelo disciplinirane ljudi povezuje z veliko osredotočenostjo na cilje (takšni ljudje navadno niso v središču pozornosti, običajno pa tudi ne bodo delovali instinktivno, temveč bodo prej dodobra premislili), so se znanstveniki odločili, da poiščejo povezavo med samonadzorom in zadovoljstvom posameznika, da bi ugotovili, ali so ljudje z veliko samodisciplino resnično manj srečni.
Raziskovalci so opravili serijo različnih testov. Z enim so denimo ocenjevali samodisciplino 414 sodelujočih v raziskavi in jih hkrati spraševali o njihovem zadovoljstvu nad življenjem, opravili pa so tudi naključno telefonsko anketo o razpoloženju in željah posameznikov. Avtorji študije so odkrili močno povezavo med višjimi stopnjami samodiscipline in večjim zadovoljstvom nad življenjem. Kot pišejo v poročilu študije, je »dobro počutje za razliko od slabega največja prednost visoke samokontrole, pomembna posledica tega pa je, da je posameznik zadovoljen s svojim življenjem«.
Pokazala se je očitna razlika med ljudmi z velikim samonadzorom in tistimi, ki živijo manj disciplinirano. Prvi se večkrat izognejo situacijam, ki bi lahko povzročile zmedo med njihovimi cilji in poročajo o manjšemu številu primerov, ko se morajo odločati med kratkoročnim zadovoljstvom ali dolgoročno bolečino. Posledično izkušajo manj negativnih čustev, avtorji pa kot mogočo razlago navajajo, da ljudje z velikim samonadzorom živijo tako, da se izogibajo problemom ali notranjim konfliktom.
