Po številnih zapletih pri najemanju bolnišničnih prostorov znani kirurg prof. dr. Tomislav Klokočovnik posege v okviru koncesije opravlja v prostorih postojnskega zdravstvenega doma. V to je bil primoran, pravi. »Politična direktiva je bila, da mi je treba na vsak način onemogočiti opravljanje koncesije. Zdravstveni domovi pa v nasprotju z bolnišnicami niso odvisni od ministrstva za zdravje, ampak o njih odločajo občine. Tako sem začel delati v postojnskem zdravstvenem domu, kjer imajo operacijsko sobo in tudi rentgen.«
Klokočovnik je operacije, za katere je dobil koncesijo, sprva nameraval opravljati v izolski splošni bolnišnici, a mu svojih prostorov na koncu niso želeli oddajati. Sam se je skliceval na izjavo nekdanjega direktorja izolske bolnišnice Antona Kranjca, da lahko njene prostore najame za potrebe koncesijske dejavnosti, v izolski bolnišnici pa so kasneje trdili, da lahko svoje prostore oddajo le z javnim naročilom. Zoper bolnišnico je Klokočovnik vložil tožbo, s katero je zahteval sklenitev pogodbe o najemu prostorov za koncesijsko dejavnost, o sporu pa bo, kot nam je pojasnil, prihodnji mesec odločalo koprsko sodišče.
Neuspešno je bilo tudi dogovarjanje za prostore z novogoriško bolnišnico in UKC Ljubljana, kjer je Klokočovnik sicer zaposlen. Lani je koncesijo opravljal v prostorih trboveljske bolnišnice, a se ministrstvo za zdravje po njegovih besedah ni strinjalo z nadaljevanjem sodelovanja in bolnišnica zanj ni dobila soglasja. Pojasnila ni dobil, pravi kirurg: »Za vsem tem je bila politika.«
Koncesija Klokočovnikovega zavoda, ki je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje na letni ravni vredna okrog 590.000 evrov, po besedah Klokočovnika trenutno zajema 120 vstavitev srčnih spodbujevalnikov in 150 operacij ven (krčnih žil, op. p.) letno. V obeh primerih so potrebe velike, ugotavlja, s koncesijo pa se skrajšujejo čakalne dobe. »Večji del programa za letos smo že opravili.« Kot pravi, so inšpekcijske službe prostore v Postojni ocenile za ustrezne, organizirana je dežurna služba, delajo pa po isti doktrini kot v UKC Ljubljana. S Klokočovnikom pri tem sodelujeta še dva kirurga: en je zdravnik v pokoju, drug pa mlajši kardiokirurg, ki v slovenskih bolnišnicah ni dobil službe. Kot so pojasnili v UKC Ljubljana, ima med njihovimi zaposlenimi soglasje za popoldansko delo v Klokočovnikovem Zdravstvenem zavodu za kardiovaskularno dejavnost le diplomirana medicinska sestra iz operacijskega bloka.
Vstavljanje srčnih spodbujevalnikov in operacije ven je sicer omogočilo prestrukturiranje koncesije, ki je pred tem predvidevala srčne operacije. »Takšna odločitev je bila le začasna, dokler sodišče ne odloči o prostorih v izolski bolnišnici. Zanima me srčna kirurgija, za katero sem tudi dobil koncesijo. A zdaj imam že 57 let, težave pa se vlečejo že desetletje. Tistim, ki imajo koncesijo, bi morali omogočiti njeno izvajanje. To bi bilo treba uzakoniti,« je poudaril Klokočovnik.
Gantar: Ti posegi sodijo v bolnišnico
Nad operacijami v zdravstvenem domu pa ni navdušen minister za zdravje Tomaž Gantar. Po njegovem bi bilo bolje, da bi Tomislav Klokočovnik oziroma njegov zavod vstavljanje srčnih spodbujevalnikov že zaradi varnosti opravljal v bolnišnici. Zatrdil je, da mu ministrstvo za zdravje pri tem dogovarjanju – vsaj v njegovem mandatu – »ne nagaja«.
»Prav je, da se bolnišnična dejavnost opravlja v bolnišnicah. Res je mogoče nekatere posege izpeljati tudi v zdravstvenem domu, postojnski pa ima sodobne in dokaj dobro opremljene prostore. A z vidika morebitnih zapletov to ni najboljše. Če se bodo te operacije v omenjenem zdravstvenem domu nadaljevale, lahko to pomeni težavo. Pristop je že v osnovi zgrešen,« je opozoril. Gantar ne vidi ovir za to, da bi se Klokočovnik za uporabo prostorov v prihodnje dogovoril z eno od bolnišnic. Izolska pri tem ni edina možnost, je pristavil.
Klokočovnik je koncesijo za preglede srčnih bolnikov dobil v mandatu Andreja Bručana, tik pred odhodom z ministrskega položaja pa jo je, tako da je omogočila kardiokirurško dejavnost, razširil Borut Miklavčič. V mandatu Dorijana Marušiča, ki je sledil, se je zapletlo pri prostorih zanjo. Upravni nadzor ministrstva za zdravje je takrat pokazal, da Klokočovnikov zavod nima ne potrebnih prostorov, ne opreme, ne kadrov. Kirurg je ob tem opozarjal, da mu izvajanje koncesije onemogoča ravno ministrstvo za zdravje v sodelovanju z izolsko bolnišnico, ministrstvo oziroma Marušiča pa je naznanil komisiji za preprečevanje korupcije.
Koncesije brez zagotovljenih prostorov sicer omogoča ohlapna zakonodaja. Ostrejše pogoje so že v prejšnjih ministrskih mandatih prinašali zakonski predlogi, ki pa niso bili sprejeti. Tudi glede na Gantarjev predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi bil kmalu nared za sprejem v državnem zboru, bo podelitev koncesije v prihodnje odvisna od izpolnjevanja prostorskih in kadrovskih pogojev.
