Fruktoza oziroma sadni sladkor je ogljikov hidrat, katerega uporaba v nekaterih skupinah potrošnikov postaja vse pogostejša. Medtem ko zmerno uživanje fruktoze ne pomeni zdravstvenega tveganja, visoki vnosi zaradi specifične presnovne poti lahko vodijo do povišanja krvnih lipidov, inzulinske rezistence in jetrnih obolenj, opozarjajo pri Inštitutu za nutricionistiko.
Največje tveganje je pri posameznikih, ki uživajo večje količine sladkih pijač oziroma sladkarij in za slajenje v domači prehrani uporabljajo fruktozo. To sladilo nekateri uporabljajo zato, ker ima nižji glikemični indeks. Uživanje živil z nizkim glikemičnim indeksom pa je prepoznano kot koristno, saj je zanje značilen zmanjšan glikemični odziv, s čimer se zmanjšuje tveganje za razvoj nekaterih bolezni, na primer diabetesa tipa 2. V živilski industriji pa pogosto uporabljajo koruzni glukozno-fruktozni sirup, ki ima v primerjavi z običajnim sladkorjem večji delež fruktoze in je zato bolj sladek.
Obseg uživanja fruktoze se tako zelo povečuje. Hkrati obstaja vse več dokazov o tveganjih, ki jih lahko povzročajo zelo visoki vnosi fruktoze.
Čeprav imata enako energijsko vrednost, se presnovni poti glukoze in fruktoze nekoliko razlikujeta. Zaužito glukozo lahko možgani in mišice nemudoma uporabijo kot vir energije, presežki pa se shranijo v jetra kot glikogen, ki ga lahko telo po potrebi pretvori nazaj v glukozo in uporabi kot vir energije. Nasprotno fruktoza po absorpciji preide neposredno v jetra, kjer se njen sprejem ne uravnava z inzulinom. To je tudi razlog, da ima fruktoza v primerjavi z namiznim sladkorjem nižji glikemični indeks. Ker se fruktoza presnavlja izključno v jetrih in tam vstopa v sintezo maščob, njena presnova pa ni nadzorovana z inzulinskim odzivom, visoki vnosi fruktoze lahko vodijo do različnih presnovnih in drugih zapletov. S tem povezana tveganja za zamaščenost in vnetje jeter, povišanje krvnih lipidov in inzulinsko rezistenco so za zdaj nedvoumno dokazana predvsem na živalskih modelih.
Ob omenjenih tveganjih pri visokih vnosih fruktoze pa ima njeno zmerno uživanje lahko tudi koristi. Dejstvo je, da se pri uživanju živil, ki vsebujejo fruktozo, ravni glukoze v krvi ne zvišuje tako kot pri uživanju živil, ki vsebujejo glukozo. V povezavi s tem je evropska komisija odobrila novo zdravstveno trditev, ki se že lahko uporablja na sladkanih pijačah in živilih, slajenih s fruktozo.
»Glede odobritve zdravstvene trditve za fruktozo imamo na Inštitutu za nutricionistiko več pomislekov, saj nas skrbi, da bo uporaba takšne trditve olajšala promocijo sladkih pijač in živil, kar bi lahko privedlo do še večjega prehranskega vnosa ne le fruktoze, temveč vseh sladkorjev, posledično pa do negativnih vplivov na javno zdravje,« navaja doc. dr. Igor Pravst. Zmerno uživanje fruktoze, ki se naravno nahaja tudi v sadju, sicer ne pomeni tveganja za zdravje. »Do morebitnih škodljivih učinkov fruktoze pride šele pri visokih vnosih, ki se jim je zato treba izogibati,« opozarja Živa Korošec. Tudi sicer priporočajo, da potrošniki omejijo uživanje vseh sladkih pijač in sladke hrane, so sporočili z Inštituta za nutricionistiko. lo
