Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) je lani ob izrednem strokovnem nadzoru v Ortopedski bolnišnici (OB) Valdoltra, ki se ji zdaj obeta kup zunanjih nadzorov, že naletel na nered pri uvrščanju na čakalne sezname. Iz izpisa s čakalnega seznama za operacijo stopala in gležnja na primer ni bilo razvidno, zakaj so nekateri pacienti prišli na vrsto bolj zgodaj od drugih, smo ugotovili ob vpogledu v dokumente ZIRS o inšpekcijskih pregledih. Kljub temu in vzporedni ročni čakalni knjigi, s katero pa se niso posebej ukvarjali, so inšpektorji sklenili, da pri uvrščanju pacientov v bolnišnici Valdoltra upoštevajo stopnje nujnosti.
Po zakonu o pacientovih pravicah bolnišnice, ki pri uvrščanju na čakalne sezname ne upoštevajo stopenj nujnosti, sicer čaka od 400 do 4100 evrov, njihove direktorje pa od 100 do 1000 evrov globe. A to je le teoretična grožnja, saj lahko bolnike po mili volji premikajo po seznamu navzgor ali navzdol in spreminjajo stopnje nujnosti, če to le nekje zabeležijo. Ob kar 796 čakalnih seznamih v zdravstvu, ki jih je ZIRS pregledal lani, niso tako sankcij naložili prav nobeni bolnišnici. Očitno je, da dosedanji pristop pri nadzoru ni učinkovit in da preskakovanja čakalnih dob in drugih anomalij pri čakalnih dobah ne odkrije, četudi naleti na indice zanje.
Ob elektronskih še vzporedni ročni čakalni seznami
Izredni nadzor v OB Valdoltra je ZIRS na podlagi prijave opravil lanskega januarja. V tistem času je bolnišnico vodil Venčeslav Pišot, eden od zdravnikov, pri katerem je komisija za preprečevanje korupcije ugotovila hitrejšo obravnavo bolnikov, pregledanih v zasebni ambulanti. Nelogična razmerja med datumom operacije in začetkom čakanja nanjo so v OB Valdoltra glede na zapisnik ZIRS lani pojasnjevali z »ročno knjigo«, ki jo vodijo vzporedno z elektronskim čakalnim seznamom. Pacient je bil lahko, so inšpekciji pojasnjevali v bolnišnici, v to knjigo vpisan tudi več let pred vpisom v elektronski seznam. »Navedenega sicer v opombah ali kje drugje v programu nikjer posebej ne označujejo,« sta opazili inšpektorici Nataša Kotnik in Nina Gajšek. ZIRS vsebine ročnih čakalnih knjig kljub temu ni preverjal, saj »prijava ni zajemala suma na preskakovanje čakalnih vrst«.
Zdravnikova presoja o nujnosti pri posameznem pacientu, ki s čakalnega seznama ni bila razvidna, je bila sicer zabeležena v informacijskem sistemu Birpis. Ali je bilo morebitno naknadno uvrščanje pacientov v Valdoltri višje na čakalni seznam oziroma spreminjanje stopnje nujnosti upravičeno, pa inšpektorji niso preverjali. Kot pravijo, nimajo za to ne pooblastil ne ustreznega znanja. Tudi razširjeni strokovni kolegiji (vrhovi posameznih strok, op. p.) še niso pripravili kriterijev glede stopenj nujnosti, na katere bi se lahko naslonili. V presojo odločitev zdravnikov se tako ne spuščajo.
Tudi v UKC Ljubljana, kjer je množično preskakovanje vrst zaznalo računsko sodišče, je ZIRS sklenil, da pri čakalnih seznamih upoštevajo stopnje nujnosti. Ob inšpekcijskem pregledu na Ortopedski kliniki lanskega decembra so na primer prejeli izpis brez izvajalca in stopnje nujnosti, manjkal pa je tudi datum opravljene storitve. Kljub temu so vodenje čakalnih seznamov označili kot skladno z zakonodajo. Kot pojasnjujejo v ZIRS, so zahtevane elemente našli na elektronskem čakalnem seznamu.
Kako sta lahko protikorupcijska komisija in računsko sodišče prišla do oprijemljivih zaključkov, »rednim« nadzornikom zdravstva pa to ni uspelo? V ZIRS ugotavljajo, da so vsaj pri protikorupcijski komisiji nadzor opravljali na podlagi specifičnih sumov, »razlika pa je verjetno tudi v trajanju nadzora posamezne inštitucije in porabljenih virih za ta nadzor«. Drugi možen razlog je po njihovem v razliki med časovnimi obdobji, ki so jih pregledovali. Kljub vsemu pa javnost pozivajo, naj jih opozori na konkretne sume preskakovanja čakalnih vrst. »Odkrivanje takšnih neskladnosti je učinkovitejše, če imamo ime izvajalca dejavnosti, zdravnika in pacienta.«
V nadzore v prihodnje drugače
V ZIRS so nam pojasnili, da so nedavne ugotovitve protikorupcijske komisije in računskega sodišča vzeli kot prijavo, hkrati pa nameravajo spremeniti strategijo pri nadzorih. Zavedajo se, da so njihovi pregledi »izgubili preventivni učinek, možnosti ukrepanja pa inšpektorat večinoma nima«.
Glavna inšpektorica Dunja Sever je ministrstvo za zdravje sicer že leta 2008 opozorila, da bodo zelo težko opravljali nadzor nad spoštovanjem zakona o pacientovih pravicah. Istega leta je ministrstvo za pravosodje ugotavljalo, da bi bilo treba dopolniti omenjeni zakon ali pa zakon o zdravstveni inšpekciji. V prihodnjih letih je Severjeva ministrstvo še večkrat spomnila na pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba urediti, a dopisovanja niso prinesla rezultatov. Na ministrstvu za zdravje so spremembe večkrat napovedali, a so predlogi vedno znova obtičali v predalih.
