Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, zlasti za določene skupine prebivalstva, opozarjajo pri Inštitutu za varovanje zdravja RS. Pripravili so napotke za ravnanje v času visokih temperatur, z upoštevanjem katerih lahko zmanjšamo tveganje, ki ga prinašajo.
Koga visoke temperature najbolj prizadenejo
Visoke temperature pogosteje prizadenejo zdravstveno ogrožene skupine ljudi. To so otroci do 4. leta starosti, starejši od 65 let, kronično bolni, ki se zdravijo z določenimi zdravili, ljudje z duševnimi motnjami, ljudje s čezmerno telesno težo in ljudje, ki opravljajo delo na prostem.
Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči več različnih zdravstvenih težav: kožne izpuščaje, utrujenost, vročinske krče, motnje zavesti, vročinsko izčrpanost in vročinsko kap. Nekateri dejavniki pospešujejo nastanek vročinskih stanj. To so izguba telesne tekočine (dehidracija) zaradi zmanjšanega vnosa tekočine ali zaradi bolezni, čezmerno uživanje alkohola, uporaba nekaterih zdravil, akutna obolenja, kot so driska, vročina, okužbe, kožne opekline, ter kronična obolenja, kot so duševna prizadetost, zvišan krvni pritisk in debelost.
Kako lahko preprečimo zdravstvene težave ob visokih temperaturah
Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode), odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.
Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajte zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.
Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo zunaj, hudi telesni napori, veliko potenja.
Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Na IVZ svetujejo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja pa so klimatske naprave. Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalno središče ali knjižnico, saj tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.
Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo.
Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila. Zaščitite se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30 (oznaka SPF – UVB-zaščita) ter z ustrezno zaščito pred UVA-žarki.
Nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu.
Zunanje telesne aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.
Omejite športne dejavnosti. V času telesne aktivnosti spijte dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljate s potenjem.
Nekateri ljudje so zdravstveno bolj ogroženi. Bodite posebno pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom.
Bodite pozorni na kakovost hrane, ki jo uživate. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijte.
V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi pokličite zdravniško pomoč, še svetujejo na IVZ. lo