Motnje erekcije so lahko prvi simptom resnega obolenja. Novejša medicinska dognanja namreč kažejo, da so poleg starosti vzroki za motnjo erekcije lahko tudi zdravstvena stanja, kot sta depresija ali stres. Še pogostejši vzroki pa so organskega izvora, denimo visok krvni tlak, sladkorna bolezen in srčna obolenja. Lahko jih povzročajo tudi nekatera zdravila ali nezdrav življenjski slog, opozarja urolog Dejan Bratuš, predstojnik oddelka za urologijo v UKC Maribor, ki ugotavlja, da pogovor in razkrivanje tovrstnih težav pacientov spremlja še vse preveč zadreg.
Pol leta do pogovora
S pogovorom o tovrstnih težavah pa nimajo zadreg le Slovenci, marveč tudi drugod po svetu. To sta pokazali globalni raziskavi Eli Lilly o vplivu simptomov spodnjih sečil na spolno življenje para. V prvi je leta 2011 sodelovalo 13.063 moških in žensk iz 13 držav sveta, ki se spoprijemajo s težavami na področju spolnega zdravja. V lanskoletni pa so na manjšem vzorcu ponovno preverjali, kako vplivajo na življenje parov motnja erekcije in simptomi, ki so posledica povečane prostate, in poskušali razumeti, zakaj moški o svojih težavah ne spregovorijo z zdravnikom. Iz odgovorov je razbrati, da se je dobre tri četrtine parov sicer pogovorilo o težavah, vendar je kar tretjina teh s pogovorom odlašala najmanj pol leta. Kot glavni razlog za to so navedli občutek sramu. Sicer pa so motnje erekcije in simptomi spodnjih sečil pogosto sočasna težava. Tako je o težavah z erekcijo poročalo več kot 65 odstotkov moških z zmernimi ali resnejšimi simptomi spodnjih sečil. Motnjo erekcije ima polovica moških med 50. in 70. letom starosti, simptome spodnjih sečil, med katerimi se najpogostejše težave z odvajanjem seča, pa 41 odstotkov moških po 50. letu starosti.
Iz raziskave, ki so jo leta 2012 izvedli v Sloveniji na vzorcu nekaj več kot tisoč oseb, pa izhaja tudi, da je Slovencem spolnost pomembna. Skoraj polovica parov ima spolne odnose vsaj dvakrat na teden. Tudi starejši se z leti spolnosti ne odpovejo: pari po 60. letu starosti imajo v povprečju spolne odnose enkrat na teden. A čeprav dve tretjini Slovenk in skoraj tri četrtine Slovencev, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da je motnja erekcije lahko breme za partnersko razmerje, se je o spolnosti s svojim zdravnikom pogovorilo le petnajst odstotkov moških.
Možnost zdravljenja motivacija za obisk zdravnika
Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev moških za zdravljenje motnje erekcije in simptomov spodnjih sečil, je ozaveščenost, da obstaja možnost zdravljenja, je potrdilo kar 71 odstotkov v raziskavi sodelujočih moških z motnjo erekcije in 56 odstotkov moških s simptomi spodnjih sečil. Resnih zdravstvenih težav se je ob tem balo 59 odstotkov sodelujočih.
»Ko odpove spolnost ali nastopijo težave z uriniranjem, pacienti to pogosto pripisujejo starosti in o težavah ne spregovorijo, ker nekateri celo mislijo, da jim spolnost več ne pripada,« tudi v svoji ordinaciji pogosto izkuša predstojnica enote Vič - Rudnik ZD Ljubljana Simona Repar Bornšek. Pravi, da je po njenih izkušnjah komunikacija med parom o težavah sila pomanjkljiva, poleg tega pa moški v ordinacijo nikoli ne pridejo »samo« zaradi teh težav, marveč jih omenijo kot »samo še nekaj«, ko so že skoraj med vrati in je kartoteka zaprta. Zato jih zdravniki o morebitnih težavah ozaveščajo in spodbujajo, da govorijo o tem tudi med drugimi obiski.
Da smo Slovenci na tem področju še precej zavrti, pritrjuje tudi urolog Bratuš in opozori na angleško raziskavo, ki je potrdila, da traja kar tri leta, preden se partnerja pogovorita o težavah in odločita za obisk zdravnika. »Skoraj 80 odstotkov moških za pregled naroči partnerica, dogaja pa se celo, da jih še pri 30. letih naročajo celo mame,« pove urolog Bratuš in doda, da danes obstajajo zdravila, ki moškim vračajo upanje, da še zmorejo, kar je zanje zelo pomemben občutek ne glede na to, ali bodo ta »zmorem« tudi v resnici realizirali.
Kot še ugotavljata oba strokovnjaka, moški lažje kot o težavah z erekcijo spregovorijo o simptomih, ki so posledica povečane prostate. So pa tudi te lahko zelo moteče in ne vplivajo le na kakovost intimnega življenja para, marveč tudi življenja nasploh, saj ponoči zaradi pogostega uriniranja zbujajo tudi partnerico, izogibati pa se začno tudi potovanjem, obiskom in podobno.