Član iniciative Danijel Bešič Loredan iz bolnišnice Valdoltra je na novinarski konferenci dejal, da odgovornim predlagajo nov sistem zdravstvenega zavarovanja s ciljem konkurence med zavarovalnicami. »Zdravstveno zavarovanje, ki je obvezno in zavaruje vse storitve v osnovni košarici in se financira iz javnih sredstev, lahko izvajajo vse zavarovalnice,« je pojasnil.
Dodal je, bi lahko prav tako vse zavarovalnice izvajale tudi dodatna, nadomestna in vzporedna zavarovanja, ki bi omogočila kritje pravic z zasebnimi sredstvi, ki niso zajete v košarico osnovnih pravic. Pri tem je poudaril, da podpirajo socialno pravično plačevanje prispevkov.
Na področju zdravstvenega zavarovanja v iniciativi predlagajo tudi, da se zdravstvena zavarovalnica Vzajemna priključi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s čimer bi nastala Nacionalna zdravstvena zavarovalnica.
Skupina zdravnikov poleg tega predlaga ukrepe na področju mreže javne zdravstvene službe. Nataša Fikfak iz bolnišnice v Šempetru je povedala, da je bilo do sedaj veliko sprememb na področju primarnega zdravstva, sekundarni in terciarni nivo pa z razvojem zaostajata. Po njenih besedah se je treba izjasniti o tem, kakšne bolnišnice želimo, opredeliti financiranje dejavnosti v sekundarnih bolnišnicah ter opredeliti terciarne dejavnosti.
Kot problematično so v iniciativi izpostavili tudi zaposlovanje v zdravstvu in vprašanje mladih zdravnikov
Kot so pojasnili, se kaže, da zdravnikov primanjkuje, hkrati pa je bilo aprila letos 153 zdravnikov, ki so čakali na zaposlitev. »Naša analiza je pokazala, da je načrtovanje števila zdravnikov in medicinskih sester odraz prešibke vizije, kaj bi z zdravstvom radi dosegli,« je povedal Bešič Loredan.
Erik Brecelj z Onkološkega inštituta Ljubljana pa je opozoril, da vlada govori o zmanjševanju stroškov dela, zelo malo pa o zniževanju materialnih stroškov. Vodstva zavodov se po njegovih besedah poleg tega postavlja po političnem ključu, ne prejšnja in ne zdajšnja vlada pa nista storili ničesar, da bi se sredstva v zdravstvu porabljala bolj transparentno, je dejal. »Tako smo še vedno priča tudi sistemski korupciji v zdravstvu,« je povedal.
O porabi javnih sredstev je na novinarski konferenci spregovoril tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki je dejal, da so ključna točka javna naročila. Povedal je, da so ugotovili, da so se nekatera javna naročila v zdravstvu izvedla izven predvidenih postopkov. »Včasih se ne moremo znebiti občutka, kdo tempira tempo javnih naročil, ali je to javni ali zasebni sektor,« je dodal.
Sporna javna naročila ponavadi ostanejo brez posledic v kazenskem in odškodninskem smislu
Med primeri slabih praks javnih naročil je Šoltes omenil gradnjo pediatriče klinike, onkološkega inštituta, urgence ter nakup operacijskih miz ter dodal, da se skoraj vse investicije v zdravstvu podražijo glede na začetno ceno. Poleg tega po njegovih besedah tudi na področju zdravstva obstajajo t. i. dvorni dobavitelji oziroma sistem, kjer posamezni ponudniki relativno konstantno obvladujejo posamezne storitve.
Pri tem je Šoltes povedal še, da sporna javna naročila ponavadi ostanejo brez posledic v kazenskem in odškodninskem smislu kljub opozorilom in ovadbam. Vprašanje, zakaj ne pride do sodnih epilogov, zato po njegovem mnenju zahteva zelo resno analizo.
Iniciativa je o svojih predlogih obvestila ministrstvo za zdravje, od vlade pa sedaj pričakuje, da se bo do dokumentov opredelila. »Če tega ne bo, smo pripravljeni pozvati bolnike, zdravnike in druge zaposlene v zdravstvu, da se nam pridružijo pri splošni stavki,« je dejal Bašič Loredan in dodal, da v kolikor vlada in minister pripravljajo interventne ukrepe, naj v isti sapi pripravijo tudi ukrepe reforme zdravstvenega sistema.
