Na Hrvaškem je cepljenje obvezno za deset nalezljivih bolezni, med katerimi so tuberkuloza, davica, tetanus in hepatitis B.
Ustavno sodišče je v presoji poudarilo, da gre za medicinsko vprašanje in ne za vprašanje svobode vesti in prepričanja.
Soglašalo je s stališčem ministrstva za zdravje, da je »pravica otrok do zdravja večja kot pravica staršev do (napačne) izbire«. Med pravico otrok do zdravja pa sodi tudi prepoved vpisa necepljenih otrok v vrtce in šole, so pojasnili ustavni sodniki.
Medtem starši na Hrvaškem vse pogosteje opozarjajo na morebitne škodljive posledice določenih cepiv za zdravje otrok. Leta 2011 so zabeležili le štiri primere, ko so starši zavrnili cepljenje otrok, leta 2012 je bilo 29 primerov, lani pa že 205.
Starši, ki cepljenju nasprotujejo, poudarjajo, da cepljenje otrokom prej škoduje kot koristi. Trdijo, da se država izogiba odgovornosti, ker nalaga obvezno cepljenje, ne zagotavlja pa, da otroci ne bodo zboleli zaradi bolezni, proti katerim so se morali cepiti.
Kot še trdijo, je ogrožena pravica staršev, da otroke vzgajajo v skladu z lastnimi prepričanji. Izpostavljajo diskriminacijo necepljenih otrok, ki jih ni mogoče vpisati v vrtce ali šole.
Hrvaški zakon predvideva 2000 kun (263 evrov) kazni za starše, ki se izogibajo cepljenju otrok. Konec lanskega leta sta bila tako mlada starša iz Zadra kaznovana na sodišču za prekrške, ker nista želela cepiti svojega otroka.
Na hrvaškem ministrstvu za zdravje so prepričani, da je dejavna imunizacija najučinkovitejši in najvarnejši ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni, ki so najpogostejše prav med otroki.
Morebitne hujše posledice cepljenja so redkejše kot zapleti zaradi posledic bolezni, še poudarjajo na ministrstvu.
Obenem so napovedali, da bodo zelo kmalu sprožili javno razpravo o obveznem cepljenju otrok, v okviru katere naj bi govorili tudi o možnosti, da bi nekatera obvezna cepljenja morda ukinili, ker ni več velike nevarnosti epidemij določenih bolezni med otroki.
