Po predlogu zakona, ki je od petka v javni razpravi, so zdravstveni domovi še vedno nosilci primarne zdravstvene dejavnosti, pri čemer pa je v zakonu določen najmanjši obseg dejavnosti, ki jo morajo opravljati. Na sekundarni ravni se bodo lahko zavodi povezovali v zdravstvene centre. To bodo lahko storili zavodi na lastno pobudo ali pa bo to storilo ministrstvo za zdravje.
Področje koncesij je natančno opredeljeno
Ministrstvo bo še vedno podeljevalo koncesije za sekundarno raven, lokalna skupnost pa za primarno raven. Vendar pa bo lahko tudi ministrstvo v izjemnih primerih podelilo koncesije za primarno raven, če bo ogrožena dostopnost prebivalstva do zdravstvenih storitev v okviru primarnega zdravstvenega varstva. Kot možen primer takšnega interveniranja ministrstva je Gantar izpostavil nedavni zaplet pri podeljevanju koncesije Železniškem zdravstvenem domu v Ljubljani.
Sicer pa je področje koncesij v predlogu zakona po ministrovih besedah zelo natančno opredeljeno. Podelitve koncesij bodo po njegovih besedah možne zlasti v primerih, ko lokalna skupnost ne bo mogla zagotoviti zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot jo bo predvidela nova javnozdravstvena mreža. Prav tako bo z zakonom omogočen poostren nadzor nad izvajanjem koncesij, opredeljeni so tudi natančni pogoji za dodelitev koncesij. Koncesije na področju zdravstva se bodo poslej podeljevale za določeno obdobje, največ za 25 let, je povedal Gantar na današnji novinarski konferenci.
Izvajanje specializacij bo v 80 odstotkih krila zdravstvena zavarovalnica
Po novem bo za razpisovanje in določanje števila specializacij odgovorno ministrstvo in ne področne zbornice, kakršna je bila dosedanja praksa. Prav zaradi nje je po ministrovih besedah neustrezna in podhranjena mreža storitev na primarni ravni. Izvajanje specializacij bo v 80 odstotkih krila zdravstvena zavarovalnica, preostalo pa zdravstvena ustanova, kjer se bo specializacija izvajala.
Predlog zakona tudi podrobneje ureja področje zbornic ter uvaja določene novosti. Članstvo v zbornicah bo prostovoljno, razen pri zdravniški zbornici. Ta je namreč opredeljena z zakonom o zdravniški službi in ne zakonom o zdravstveni dejavnosti. Zbornice bodo javna pooblastila dobila na podlagi javnih razpisov oz. natečajev, bo pa izvajanje pooblastil omejeno na tri leta. Razpisne pogoje pa bodo zbornice morale izpolnjevati ves čas trajanja javnega pooblastila.
Omejevanje dela
Področje, kateremu so nasprotovali zlasti v zdravniškem sindikatu Fides, je omejevanje dela javno zdravstvenih delavcev pri drugemu delodajalcu. To bo možno le pod določenimi pogoji in s soglasjem primarnega delodajalca ter največ za šest ur tedensko. Prav tako zdravniki ne bodo mogli pridobiti koncesije za dejavnost, ki jo opravljajo v javnem zdravstvenem sistemu.
Predlog zakona tudi prepoveduje oglaševanje zdravstvenih storitev in izvajalcev zdravstvenih storitev. Oglaševanje bo možno le za preventivo in promocijo zdravega načina življenja. Za takšen ukrep so se po Gantarjevih besedah odločili, ker zdravstvene storitve niso tržne kategorije.
Zakon lahko še popravijo skozi javno razpravo
Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti je sicer prvi iz paketa zdravstvene reforme, ki ga ministrstvo za zdravje pošilja v javno razpravo. Gantar si sicer želi, da bi lahko hkrati predstavil vse zakone v okviru zdravstvene reforme, a poudarja, da so na ministrstvu kadrovsko omejeni, zato bodo zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je drugi pomembni zakon v okviru reforme, predstavili v prihodnjih mesecih.
Gantar pravi, da lahko skozi javno razpravo še nekoliko popravijo zakon, a je po njegovem mnenju kontekst zakona tak, da bi moral biti sprejemljiv ne samo za koalicijo, ampak tudi za širšo javnost.
Minister ne more biti podaljšana roka zdravstvenih organizacij
Glede nasprotovanja zdravniških organizacij predlaganim rešitvam v zakonu pa je dejal, da minister ne more biti njihova podaljšana roka, saj je področje delovanja ministrstva bistveno širše. Pozdravlja željo po sodelovanju, vendar pa minister Gantar opozarja, da so za del anomalij in odgovornosti za trenutno stanje v zdravstvu tudi sami odgovorni.
Sicer se strinja z očitkom, da zdravstvo potrebuje močnega vodjo v času, ko se sprejema reforma. A razlika med njegovo interpretacijo te trditve in interpretacijo zdravniških organizacij je v tem, »da si oni želijo, da bi oni začrtovali smer teh sprememb,« meni Gantar.
