Minister za zdravje Tomaž Gantar ob dveh smrtih novorojenčkov in dveh zapletih z odmrtjem ploda v jeseniški bolnišnici ugotavlja, da so »potrebne organizacijske spremembe«. Nikoli uveljavljeni predlogi stroke, da bi bilo treba določiti minimalno število porodov v posamezni bolnišnici in premajhne oddelke po potrebi združiti, so tako znova aktualni, nam je potrdil.
Prihodnji teden namerava Gantar obiskati jeseniško bolnišnico, pa tudi kranjsko porodnišnico. Ideje, da bi bilo treba porode v teh dveh bolnišnicah združiti, so sicer znane že leta.
Cenejše delo in varnejši porodi?
»Določene spremembe narekuje tako zagotavljanje kakovosti in varnosti kot tudi finančna situacija javnih zdravstvenih zavodov,« je včeraj poudaril Gantar. Po eni od različic sprememb bi ohranili jeseniško porodnišnico, kjer imajo okoli 600 do 700 porodov letno, ženske iz Kranja, kjer jih danes rojeva več, pa bi izbirale med rojevanjem na Jesenicah ali v Ljubljani. V Kranju namreč ni na voljo vseh storitev in specialistov, kakršni so v jeseniški splošni bolnišnici. Ta predlog je odseval opozorila, da porodnišnice brez drugih specialnosti (na primer transfuzijske, anestezijske, kirurške...) ne morejo biti dovolj varne.
Leta 2010 je takratni predstojnik jeseniškega ginekološko-porodniškega oddelka Drago Sredanović (danes oddelek vodi Eva Macun) omenjeni predlog ocenil kot sprejemljivega za gorenjsko regijo. Ugotavljal je, da bi se število porodov s tem na Jesenicah povečalo za okoli 30 odstotkov. Dodatnim obremenitvam so se nameravali prilagoditi s prostorskim prestrukturiranjem znotraj bolnišnice, načrtovali pa so tudi, da bodo pri njih po združitvi delali nekateri zaposleni iz kranjske porodnišnice. A v slednji takrat nad spremembami niso bili preveč navdušeni, načrti pa so, podobno kot v primeru Dolenjske in Posavja (združevanje bi ob okoli 500 porodih letno občutili v brežiški bolnišnici), padli v vodo.
Vsaj trije porodi na dan
Stroka je sicer v strategiji za ginekološko-porodniško službo, ki je očitno znova v igri, kot minimalno število zastavila 1000 porodov letno na posamezno bolnišnico. Tega kriterija poleg jeseniške in brežiške niso dosegale še izolska, murskosoboška, novogoriška, ptujska, trboveljska in slovenjegraška porodnišnica.
Optimalno število porodov v posamezni bolnišnici pa bi bilo glede na strategijo, ki je ob ostrih odzivih lokalne politike in iniciativ obtičala v predalih, 1500 do 1700 na leto. To bi prineslo vsaj tri porode na dan, tri do štiri carske reze na teden in ene dvojčke na dva tedna. Zdravniki, ki delajo v porodnišnicah, bi s tem dobili dovolj izkušenj tudi z zahtevnejšimi situacijami, poudarja stroka. Mesta porodov pa bi glede na predlog hkrati ostali tisti porodniški oddelki, v katerih je mogoče uvesti samostojno babiško enoto.