Kot pravijo raziskovalci, boj proti tem zdravstvenim grožnjam zahteva močne varovalne socialne sisteme, vendar so varčevalni ukrepi, uvedeni po nizu kriz v južni Evropi, zarezali v te »varnostne mreže«. »Obstaja jasen problem zanikanja vpliva krize za zdravje, čeprav je vpliv zelo očiten,« je povedal vodilni raziskovalec Martin McKee iz Evropskega observatorija za zdravstveno politiko in sisteme, ki jo podpira tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Ignoranca evropske trojke

»Evropska komisija je zavezana k temu, da preveri, kakšen vpliv bo imela njena politika na zdravje. Do sedaj ni predložila še nobene ocene o zdravstvenih vplivih varčevalnih ukrepov evropske trojke,« je še dodal McKee.

McKee pravi, da nezmožnost evropskih vlad in Evropske komisije, da bi se soočili z zdravstvenimi posledicami, spominja na ignoranco tobačne industrije glede učinkov kajenja.

McKee in njegova raziskovalna skupina poročajo o tem, da so zdravstveni sistemi v številnih evropskih državah, vključno s Španijo, Portugalsko in Grčijo, pod velikim pritiskom in jim grozijo številne negativne posledice. Še posebno je opaziti naraščajoč trend, da pacienti pomoč iščejo v kasnejših fazah bolezni, kar pomeni manj možnosti za uspešno zdravljenje in višje stroške za zdravstveni sistem na dolgi rok.

V Grčiji zaradi krize ustavili programe, ki odvisnike oskrbujejo s sterilnimi injekcijskimi iglami

V Grčiji, kjer je leta 2011 število samomorov v primerjavi z letom prej, naraslo za kar 40 odstotkov, se medtem bolnišnice borijo, da bi ohranjale osnovne standarde. Prihaja do porasta na antibiotike odpornih infekcij, pacienti pa ne dobijo zdravil, ker jih primanjkuje. Kot poroča poročilo študije, so bili tam v zadnjem času tudi priča izbruhom bolezni kot so malarija in denga mrzlica, v preteklem letu pa je naraslo tudi število s HIV okuženih odvisnikov od drog, po tem, ko so ustavili programe, ki odvisnike oskrbujejo s sterilnimi injekcijskimi iglami.

Primer Islandije kaže, da kljub vsemu obstaja alternativa

V primerjavi z Grčijo je raziskava pokazala povsem drugačne rezultate za primer Islandije. Kljub težki finančni krizi je Islandija na referendumu zavrnila varčevalne ukrepe in namesto tega nadaljevala z vlaganjem v svoj sistem socialnega skrbstva. Rezultati raziskav so pokazali, da odkar je nastopila kriza, niso opazili, da bi to vplivalo na zdravstveno stanje državljanov.