Za zaposlene, ki delajo v območju sevanja, polni delovni čas pomeni le 36 ur na teden. A isto delo, ki je v bolnišnici časovno omejeno zaradi nevarnosti nalaganja posledic sevanja, lahko v praksi popoldne opravljajo pri drugem delodajalcu. Tako se dejanski delovnik lahko razvleče tudi na 42 ur na teden. Delodajalci zaradi ugodnosti na račun sevanja, ki že dolgo veljajo za zastarele, radi potožijo, a zaposlenim na koncu kljub vsemu omogočijo prehajanje med bolnišnicami.
Tako je svet UKC Ljubljana konec minulega tedna prikimal popoldanskemu delu osmih zaposlenih, ki zaradi sevanja v bolnišnici delajo s skrajšanim delovnim časom. Soglasja za delo pri drugem delodajalcu v teh primerih sicer zapovedujejo, da zaposleni ob svoji popoldanski dejavnosti ne smejo delati v območju sevanja. A tega, ali se omejitve držijo, v praksi ne preverja nihče.
Ob omejevanju zaposlitev so težave še večje
Zaposleni, ki v UKC Ljubljana delajo v območju sevanja, med drugim odhajajo na popoldansko delo v izolsko, jeseniško in novomeško bolnišnico pa tudi v zasebne centre (na primer Medicor in DIC Bled). Glede na soglasja smejo zunaj UKC delati do šest ur na teden. Na podrobnejše podatke o zadnjih soglasjih in o tem, koliko imajo v največji slovenski bolnišnici skupno zaposlenih s skrajšanim delovnikom, še čakamo.
Znano pa je, da so tovrstne zaposlitve zaradi narave dela še precej pogostejše na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. V osrednji slovenski ustanovi za zdravljenje raka jih ima od 961 zaposlenih kar 326 skrajšan delovni čas, od tega 241 zaradi sevanja. Med njimi so radiološki inženirji, radiologi in radioterapevti, minuli teden pa se je v svetu Onkološkega inštituta razvnela burna razprava o soglasjih za popoldansko delo teh zaposlenih. Člani sveta so se znašli pred dilemo, ali dvema zaposlenima radiološkima inženirjema dati soglasje za delo pri drugem delodajalcu, čeprav je očitno, da bosta tam opravljala podobno delo, kot ga sicer. Na koncu so sklenili, da posameznikov nima smisla kaznovati. Tako je večina dvignila roko za soglasje k popoldanskemu rentgenskemu slikanju prsnih organov in se zadovoljila s pripombo, da je treba problem rešiti na državni ravni. Tovrstna opozorila se vrstijo že leta, a doslej niso prinesla sprememb. Vodstvo Onkološkega inštituta zaman opozarja, da gre za zastarele pravice, zaradi katerih težje organizirajo zdravljenje bolnikov. Tudi tokrat sta generalni direktor prim. Janez Remškar in strokovni direktor izr. prof. dr. Janez Žgajnar spomnila, da drugod v Evropi tovrstnih pravic ne poznajo. Zaradi njih je bolnišnica, v kateri se zdravi vse več bolnikov, kadrovsko šibkejša, kot bi bila sicer.
Ob zahtevi, da bolnišnice zmanjšujejo število zaposlenih, in omejevanju novih zaposlitev so ugodnosti na račun sevanja zanje postale še težja cokla. Poleg skrajšanih delovnikov imajo namreč ti zaposleni glede na kolektivno pogodbo, ki velja za zdravstveno dejavnost in tako zajame različne poklicne skupine, tudi do 15 dni dodatnega dopusta.
S prevetritvijo teh pravic bi bolnišnice brez dodatnih stroškov takoj zmanjšale potrebe po dodatnih zaposlenih oziroma pridobile kopico delovnih ur. Po naših informacijah naj bi se v zadnjem času s predstavniki ministrstev sicer začele pogovarjati o možnosti, da bi v kolektivno pogodbo posegli z interventnim zakonom in zgodovinske ugodnosti omejili v imenu krize.
V Fidesu dosledni: Pravice veljajo tudi popoldne
V zdravniškem sindikatu Fides se ob teh dilemah zavzemajo za doslednost. »Ni sprejemljivo, da bi pri enem delodajalcu vztrajali pri pravicah iz sevanja, pri drugem pa bi nanje pozabili. Če se nekdo sklicuje na pravico do zdravja, se je je treba držati cel dan in ne samo dopoldne. Omejitve je treba upoštevati, saj ima sevanje dejansko vplive na zdravje,«meni predsednik sindikata Konrad Kuštrin. Opozarja pa, da bi se bilo treba izogniti posploševanju. Zdravniki radiologi lahko na primer dopoldne delajo v območju ionizirajočega sevanja, popoldne pa opravljajo ultrazvok ali drugo delo, kjer takšnih sevanj ni.
Aparature so danes precej bolj varne kot pred leti
Zato bi bilo treba pravice in obveznosti pregledati in urediti individualno, meni Kuštrin. Širšo dilemo, koliko je sevanje danes nevarno za zaposlene, pa bo treba razrešiti na ravni celega sistema. To je po njegovem mogoče le z dogovarjanjem o spremembah kolektivne pogodbe in nikakor ne z zakonskim posegom vanjo. »Sedanje aparature pa so res precej bolj varne in zanesljive ter povzročajo manj sevanja kot pred leti. Tudi pri dopustih smo vladi že ponudili, da bi jih uredili skladno z obremenitvami in dejansko izpostavljenostjo sevanju.«