Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije v telesu in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete. Prizadete so tudi arterije nog (bolezni pravimo periferna arterijska bolezen), kar se kaže z bolečinami v mečih pri hoji. Za periferno arterijsko boleznijo pri nas vsako leto na novo zboli od 2000 do 3000 bolnikov. Letno zaradi zapletov povzroči okoli 3000 smrti in več kot 200 amputacij. Če jo odkrijemo pravočasno, lahko mnogim z ustreznim zdravljenjem bistveno izboljšamo kakovost življenja, številnim pa celo rešimo življenje. Zamujeno zdravljenje namreč pomeni potrebo po amputaciji, prvega leta po nadkolenski amputaciji pa ne preživi okoli 50 odstotkov bolnikov.
Bolezen lahko obvladamo že z zelo enostavnimi preventivnimi ukrepi. Najpomembnejši dejavnik tveganja je kajenje, zato je prvi ukrep opustitev cigaret. Poleg tega sta zelo pomembni redna hoja in skrb za noge. Z redno hojo lahko dostikrat pri že napredovali periferni arterijski bolezni odložimo ali celo preprečimo potrebo po amputaciji.
Presunljivi podatki o srcu in žilah
Prvi dan žil je razglasila Evropska organizacija za žile, v kateri sodeluje tudi Združenje za žilne bolezni Slovenskega zdravniškega društva. Slovenskemu zaznamovanju dogodka se pridružuje še Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je pod taktirko svojega podpredsednika, dolgoletnega kardiologa prim. Borisa Cibica, strnilo nekaj skorajda neverjetnih podatkov o zmogljivosti človeškega srčno-žilnega sistema.
1. Pri mirujočem odraslem človeku zdravo srce utripne povprečno 60-krat na minuto, kar v 24 urah znaša od 80.000 do 100.000 utripov, v 70 letih pa okoli dve milijardi in 500 milijonov utripov. Z energijo, ki jo srce proizvede v času 70-letnega življenja, bi lahko dvignili običajno kompozicijo vlaka do vrha 4000 metrov visoke gore. V 24 urah pa količina proizvedene energije ustreza dvigu 20 ton težkega predmeta v višino enega metra.
2. Pri vsakem vdihu vstopi v pljuča približno pol litra zraka in prav toliko se iz pljuč izloči ob izdihu. Pri tem ostane v pljučih približno pet do šest litrov zraka (pri moških do šest litrov, pri ženskah do 4,5 litra). Pri velikih naporih, na primer hitrem teku, lahko ob vsakem vdihu vdihnemo od dva do tri litre zraka, in sicer 40- do 50-krat na minuto.
3. Pri zdravem odraslem človeku je v enem kubičnem milimetru krvi pet milijonov eritrocitov, kar znaša 250 milijard eritrocitov v vsej krvi. Če bi jih postavili drugega na drugega kot kovance, bi ustvarili steber, visok 175.000 kilometrov. Ker je površina slehernega eritrocita 128 mikronov kvadratov, en kubični milimeter eritrocitov tvori površino 640 kvadratnih milimetrov. Eritrociti v celotni krvi imajo tako površino 3200 kvadratnih metrov, kar je ogromno, če pomislimo, da nima naše telo niti površine dveh metrov. Poleg eritrocitov so v krvi še levkociti in krvne ploščice. Vsi skupaj tvorijo približno 45 odstotkov volumna krvi.
4. V telesu imamo štiri do pet litrov krvi, ki nenehno kroži po žilah. Pri vsakem utripu iztisnemo iz srca približno 80 mililitrov krvi. Iztisi si sledijo v valovih, ki jih v žilah v vratu, na zapestju in drugod zaznamo kot utrip.
5. Vsako minuto srce iztisne okoli štiri litre krvi (pri srčni frekvenci približno 60 do 70 utripov v minuti). Pri višjih frekvencah največ 15 do 25 litrov.
6. Dolžina vseh žil znaša okoli 40.000 kilometrov. Po žilah prihajajo kisik, hrana, hormoni, vitamini, minerali in po žilah se proti srcu vračajo ogljikov dioksid in ostanki presnove.
7. Kapljica krvi opravi v 24 urah kilometer in pol dolgo pot. Od srca do prstov in nazaj preteče v eni minuti.