Industrija za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev je očitno dovolj močna, da prek svojih poslancev v Evropskem parlamentu doseže svoje, je v izjavi pred začetkom problemske konference dejal evropski poslanec in čebelar Lojze Peterle. »To, da so bili precej naklonjeni rabi nikotinoidov, kar pomeni, da so na nek način podprli rabo pesticidov, nikakor ni dobro glede na to, kakšne so posledice rabe teh sredstev,« je dejal.
Čebele so nekakšen indikator, ki kaže na to, kako je z našim okoljem. Njihova odpornost pada, kar kaže na čedalje večjo kemizacijo našega okolja, je prepričan Peterle, ki se boji, da bomo morali tudi v Sloveniji opraševati rastline ročno sami, tako kot to počno na Kitajskem.
»Vidimo namreč, kakšni pomori čebel se dogajajo po Evropi, pa tudi v Sloveniji se govori o več desetodstotnem pomoru čebel. To pomeni, da je naša prehrana lahko ogrožena, saj se okolje ne popravlja, vse bolj so onesnažena tla in voda, kar vpliva tudi na čebele,« je še dejal Peterle.
Evropski poslanec upa, da se bodo začeli ljudje po Evropi upirati takšnemu načinu pridelave hrane, h temu jih pozivajo tudi čebelarji. Pridelava hrane je kar v 80 odstotkih odvisna od čebel, »ali pa bomo odvisni od pridelave hrane v tistih predelih sveta, kjer znajo poskrbeti za zdravje čebel«, je dejal.
Pomoč bo potrebno poiskati predvsem pri Evropski komisiji za varnost hrane in drugih sorodnih institucijah, je prepričan Peterle, prav tako pa naj bi preko odbora Evropskega parlamenta za varstvo okolja zahtevali varno uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu.
Goriški čebelarji so opozorili, da so čebele ogrožene predvsem zato, ker se določeni sadjarji in vinogradniki ne držijo dogovorov o škropljenju. »Mislim, da je osveščenost kmetovalcev iz dneva v dan večja, vendar to ni dovolj. Za čebele je lahko usodno že to, da kmetje škropijo v jutranjih urah namesto zvečer, da bi se škropivo čez noč lahko posušilo in tako ne bi več vplivalo na čebele,« je povedal predsednik Čebelarskega društva Kanal - Brda Zmago Štucin.
Lansko leto ni bilo naklonjeno čebelarjem zaradi številnih vremenskih nevšečnosti, pa tudi letošnje se ni začelo ravno najboljše. Štucin je poudaril, da so čebelarji lani izgubili več kot pol pridelka, saj so čebele slabo medile. »Imeli smo veliko dežja, hudo sušo in burjo, kar je slabo vplivalo na cvetenje rastlin in s tem posledično tudi na čebele,« je še povedal Štucin.
