Ko je nedolgo nazaj »kockasti mogotec« Lego izjavil, da je čas, da tudi dekleta dobijo svojo različico malih plastičnih kock, so nekatere pripadnice nežnejšega spola jezno osupnile res je, da večino malih sestavljivih plastičnih zidakov prodajo fantom, a to ne pomeni, da Lego do sedaj ni bil za punčke. »Različica za punčke že obstaja, reče se ji Lego!« je dejala ena od mamic.
A dejstvo je, da Lego ve kaj dela. Na prodajne police so postavili Heartlake City, kocke prevladujoče roza barve, kjer punčke živijo brez vseh nepotrebnih gasilcev, reševalcev in policistov. Zakaj? Ker je Lego dobro opravil svojo domačo nalogo in v raziskavah ugotovil tisto, o čemer bomo govorili in česar bi nas moralo biti strah – da so deklice dandanašnji obsedene s samo eno stvarjo, kot kaže, edino pomembno stvarjo – lepoto. Ni dolgo trajalo, da so podobno ugotovile tudi druge korporacije če želiš najstnici nekaj prodati, jo moraš najprej prepričati, da taka kot je, ni dovolj dobra.
Za nekatere sporna za druge pa odlična marketinška poteza pa služi kot odličen indikator precej šokantnega in motečega premika v deklištvu. Po štiridesetih letih feminizma in (želene) emancipacije so deklice danes obremenjene kot še nikoli. Edino, kar jim od rane mladosti roma po glavi je kako sem videti. Obsedene so s tem, kako »vroče« ali »zapeljive« so, še dolgo preden sploh vedo, kaj to je, in so od spolne aktivnosti še vsaj desetletje stran. In nič od tega jih ne dela srečne.
Angleška otroška psihologinja razloži, kako je pred petimi leti začela opažati porast slabega mentalnega zdravja deklet. Občutek tesnobe, motnje prehranjevanja in depresija so »napadale« iz leta v leto mlajše in vse več deklet.
Razlog za to je nedvomno v t.i. hiper-seksualizaciji naše kulture. Seks v mestu smo iz platen prenesli v resnična življenja. Le da Carry Bradshaw ni imela petletne hčerke, ki je začela dve leti kasneje stopati na tehtnico in zavračati zajtrk. Dekleta so iz vseh koncev in krajev bombardirana s sporočili, ki jim govorijo, kako naj bi bile videti. Telo je postalo svetovna obsesija.
Tri četrtine deklet z normalno težo preneha jesti, ostala četrtina pa, ki ima preveliko težo, obupano pokuša shujšati z rigoroznimi dietami. Česar se ne zavedajo, je, da je škoda ne le psihološka, temveč da hujšanje v mlajših letih povzroča tudi fizična obolenja in težave kasneje.
Psihologinja dodaja, da bi vsekakor svoj del odgovornosti morale prevzeti korporacije, ki so ugotovile, da so dekleta lahka tarča in svoje marketinške načrte temu prilagodile, jih izkoristile. Ker, kaj lahko starši sploh storijo, če pa je v trgovinah, kot dodajajo mame najstnic, skorajda nemogoče najti nekaj, kar bi dekle, ki ni več punčka, ni pa še »odrasla pubertetnica« lahko oblekla, pa da oblačilo ni izzivalno? Lahko se osredotočijo in otroke naučijo, kaj je to zdrava prehrana in življenjski stil, namesto da jih obremenjujejo z njihovo težo. Znebijo se lahko dietnih revij, ki ležijo po hiši. A kaj ko je šest prvih stvari, ki ji deklica dobi takoj, ko prižge televizor ali pa računalnik, da je najpomembnejša stvar pri njej sami njen videz, da njeno telo ni nikoli dovolj lepo, da je seks primarno valuta, ki jo menjaš za ljubezen, moč ali pozornost, da je seks z neznanci nekaj normalnega, da je svet strašen, tekmovalen prostor in da je bolje če se čim prej podvizaš, ter da je univerzalni odgovor na vsa vprašanja življenja, da nekaj kupiš.
