Na zadnji seji sveta Onkološkega inštituta Ljubljana je generalni direktor Janez Remškar opozoril, da ima inštitut težave predvsem na področju kadrov in opreme. Ob nenehnem povečanju števila bolnikov z rakom je bil načrtovan prenos obravnave nekaterih bolnikov tudi na druge bolnišnice, a se pri tem zatika. Prav tako imajo težave pri vzdrževanju drage opreme, za kar da dobijo precej manj denarja, kot pa vzdrževanje stane. Vse to pa prispeva k podaljševanju čakalnih dob.
Vsaka zamuda je lahko usodna
Pirc Vegljeva je pojasnila, da razmere na Onkološkem inštitutu spremljajo z veliko zaskrbljenostjo, saj je pri raku vsaka zamuda lahko usodna - tako pri odkrivanju bolezni kot njenem zdravljenju.
»Strah, da ne bomo deležni ustrezne zdravstvene oskrbe, se povečuje pri bolnikih, pa tudi pri zdravih,« pravi predsednica Društva onkoloških bolnikov. Ob tem navaja, da so v društvu že večkrat opozarjali, da gre načrtovan prenos zdravljenja nekaterih pogostih rakov v druge bolnišnice prepočasi.
Razočarani bolniki
S prenosom bi namreč razbremenili onkološki inštitut, bolnikom pa dolgotrajno sistemsko zdravljenje olajšali, saj bi bilo bliže domačemu kraju in tako tudi manj naporno. Nekatere bolnišnice se na to že pripravljajo tudi z izobraževanjem zdravnikov, a delo ne steče in mnogi bolniki so nad tem močno razočarani, pravi Pirc Vegljeva.
Ob tem dodaja, da se bolnikom zdi, da se v njihovi bolnišnici vodstvo noče zavzeti za bolnike z rakom. Tako so veseli, da se je na Golniku ustanovila enota za internistično onkologijo, upajo pa, da bodo temu čim prej sledile tudi druge bolnišnice v skladu z državnim programom nadzorovanja raka.
»Upam, da bolnikom ne bo treba javno protestirati, da bi se stroka in politika dogovorili o najboljši možni sistemski rešitvi,« je še dejala.
