Prvi bolnik z vsajenim umetnim srcem je 75 dni po prvi vsaditvi umrl. A v Carmatu so še naprej zelo zadovoljni s prvo vsaditvijo, ki so jo 18. decembra 2013 opravili v Parizu, saj so kriterij uspešnosti postavili na 30 dni. Zato so nadaljevali program.
V UKC Ljubljana niso za eksperimente
Tudi eden najbolj znanih slovenskih srčnih kirurgov prof. dr. Tomislav Klokočovnik je pozitivno ocenil prvo vsaditev: »To je veliko, 75 dni, veliko in pohvalno.« Optimističen je tudi glede nove vsaditve: »Ta, ki so mu zdaj vsadili umetno srce, bo najbrž živel še dlje. Po mojem so na pravi poti.«
Glavno vlogo pri izdelovanju te Carmatove umetne srčne črpalke ima 81-letni profesor Alain Carpentier, ki pri tem projektu intenzivno dela že 25 let. Bioprotezi, ki so ju lani in letos vsadili, sta kot zadnji različici Carmatovega umetnega srca tehtali samo še 900 gramov. Profesor Carpentier je že pred tem iz živalskih tkiv izdelal biološke srčne zaklopke in s tem si je pomagal pri umetnem srcu. Na tak način se je namreč mogoče izogniti problemu koagulacije kovinskih srčnih zaklopk.
Najbrž gre za eno pomembnih prelomnic v razvoju medicine, podobno tisti iz leta 1967, ko je južnoafriški kirurg Christiaan Barnard prvi vsadil srce drugega človeka. Barnardov bolnik je sicer 18 dni pozneje zaradi pljučnice umrl, toda v naslednjih desetletjih je takšna operacija presaditve srca rešila življenje desettisočim.
Danes rešujejo težave s presaditvijo srca, a darovalcev ni dovolj. Z umetnim srcem bi lahko pomagali okoli 100.000 srčnim bolnikom, predvsem tistim s hudim srčnim popuščanjem.
Lani so se pogovarjali, da bi bila ena prvih transplantacij z umetnim srcem v UKC Ljubljana. A Klokočovnik je za Dnevnik povedal, da želijo, da »se umetno srce izkaže kot dobro, da torej ne bo šlo več za grobo eksperimentalno fazo. Nimamo nič proti, da bi pogovore oziroma projekt nadaljevali.« V Sloveniji na milijon prebivalcev opravimo največ presaditev v Evropi in kot pravi Klokočovnik, »nimamo hudih težav z darovalci«.
Srce za 150.000 evrov
V Carmatu, ki ga financirata predvsem francoska država in EADS, proizvajalec Airbusov, predvidevajo, da bo njihovo umetno srce stalo okoli 150.000 evrov, kolikor znašajo stroški ene transplantacije. »Če komu za tako ceno podaljšate življenje za eno ali celo dve leti, je to izjemen uspeh,« pravi prof. dr. Klokočovnik. Na vprašanje, v čem bi bila lahko šibka točka umetnega srca, pa je dejal: »Zaradi umetnih materialov lahko pride do tromboze. Carmatovo umetno srce sicer ima biološke zaklopke, ki so preizkušene. Toda drugje v tej bioprotezi so umetne mase, ki lahko povzročijo turbulence, krvne strdke in trombozo.«
Pri umetnem srcu pa med drugim ne bo potrebno zdravljenje zaviralcev imunske odzivnosti, kar sicer letno pri vsakem bolniku z novim srcem stane v povprečju 20.000 evrov. mš
