Začetki apiterapije segajo v čas egipčanske, grške, kitajske, babilonske in drugih civilizacij, ko so neposredne čebelje pike uporabljali za zdravljenje revmatoidnega artritisa. Razcvet je apiterapija doživela po letu 1888, ko je avstrijski zdravnik češkega rodu Filip Terč (dolga leta je živel in deloval tudi v Mariboru) objavil znanstveni članek o povezavi med čebeljimi piki in revmatoidnim artritisom. Tudi sam je bil čebelar in obenem bolehal za artritisom in tako večkrat opazil, da se mu po čebeljih pikih stanje izboljša. Svoje izkušnje se je odločil raziskati in ugotovil, da čebelji strup podobno deluje tudi na drugih. S tem je spodbudil razvoj sodobne apiterapije.
Zdravilni učinki čebeljega strupa
Čebelar Stane Plut pojasnjuje, da splošno znane ugotovitve iz ljudskega zdravilstva, pa tudi izkušnje številnih zdravnikov kažejo, da ima čebelji strup določene zdravilne lastnosti. »Način delovanja še ni dovolj dobro raziskan, potrjeno pa je, da čebelji strup v določenih primerih zmanjšuje in odstranjuje bolečine, znižuje krvni tlak, zmanjšuje količino holesterola v krvi, povišuje splošno napetost mišičnega tkiva in povišuje delovno sposobnost organizma,« našteva. Ni nujno, da ga v organizem vnašamo z neposrednimi piki čebel, kot so to počeli v antičnih časih. »Najenostavnejša je uporaba v obliki mazila, ki ga pripravijo iz čistega strupa v prahu, belega vazelina in salicilne kisline,« pojasnjuje. Čebeljega strupa na trgu ni veliko, gre za majhne količine in večino tega uporabljajo za farmacevtske proizvode pri zdravljenju sklepnih obolenj, nepogrešljiv je tudi za desenzibilizacijo ljudi, ki so občutljivi na čebelji pik. A Plut opozarja: zaradi nevarnosti alergije in anafilaktičnega šoka se lahko s čebeljim strupom zdravimo le pod strogo zdravniško kontrolo. Pri ljudeh, ki so na to snov preobčutljivi, lahko čebelji strup v najslabšem primeru povzroči celo smrt.
Čebelji strup in med pa še zdaleč nista edina čebelja pridelka, ki blagodejno vplivata na človeka. V apiterapiji poleg njiju uporabljajo tudi cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji vosek in mikroklimo v čebelnjaku. Apiterapevt Franc Grošelj navaja, da med izboljšuje in ohranja odpornost organizma in s tem preprečuje pojav različnih bolezni, kot so viroze, prehladna obolenja dihal, bolezni prebavil, ateroskleroza in druga obolenja srca in ožilja. Uporabljajo ga tudi za zdravljenje površinskih poškodb (rane, opekline, ozebline). Propolis kot zmes smol, balzamov, eteričnih olj in cvetnega prahu deluje proti mikrobom, virusom in vnetjem, v zadnjem času znanstveniki raziskujejo tudi njegovo delovanje na zaviranje rakavih obolenj. Cvetni prah in matični mleček sta zaradi raznolikih sestavin (od beljakovin, kislin, vitaminov in mineralov) dobro prehransko dopolnilo. Matični mleček deluje tudi protimikrobno in antioksidativno, izboljšuje koncentracijo, povečuje življenjsko moč, odpornost organizma, zavira procese staranja… Čebelji vosek se v apiterapiji večinoma uporablja pomešan z medom, in sicer za žvečenje pri vnetjih ustne votline, grla in obolenjih požiralnika ter želodca. Je tudi sestavina medicinskih krem in različnih kozmetičnih preparatov. Vdihavanje aerosolov neposredno v čebelnjaku pa poleg blagodejnega učinka na dihala tudi sprošča.
Apiterapevtski čebelnjak
Čebelarka Maja Kokove Hrovat je na obrobju Bovca postavila apiterapevtski čebelnjak, v katerem je mogoče spoznati in skozi masko vdihavati zrak neposredno iz čebeljih panjev. »S pomočjo ventilatorjev in cevi, speljanih neposredno iz čebeljega panja, lahko vdihavamo aerosole, ki jih proizvajajo čebele, medtem ko propolizirajo, hranijo zalego, skrbijo za matico, proizvajajo vosek in med. Vse to tvori mikroklimo, ki zelo blagodejno vpliva predvsem na dihala, pomaga ljudem, ki imajo težave z alergijami na cvetni prah. Zelo priporočljiva je terapija tudi za vse, ki imajo težave z anksioznostjo ali ki v tem norem stresnem času potrebujejo nekaj počitka,« pojasnjuje Kokove-Hrovatova. Že pol ure sobivanje s čebelami na dan človeka pomiri – z dokazanimi zdravilnimi učinki ali brez.
