Preventivna akcija 40 dni brez alkohola, ki letos slavi svoj mali deseti jubilej, se bo tokrat pod naslovom Za tvoje in moje dostojanstvo iztekla 4. aprila. Koliko udeležencev se vanjo vključuje, organizatorji ne merijo, »saj gre za osebno in intimno odločitev vsakega posameznika«, je povedala Mojca Kepic iz slovenskega Karitasa. Z zgibanko nagovorijo več kot 120.000 ljudi, še več preko medijev. Sicer pa naj bi se po njihovih ocenah, odmevih in izkušnjah v času akcije alkoholu odpovedalo preko 10.000 ljudi, veliko pa jih sodeluje tudi z zmernostjo skozi vse leto.
Glavni tajnik slovenskega Karitasa Imre Jerebic vidi pozitivne učinke akcije tudi v tem, da o alkoholu več in bolj odkrito govorimo in da smo hkrati tudi bolj solidarni do družinskih članov alkoholikov, ki niso nič krivi, a so jih včasih gledali kot kužne. Vsi, ki se akcije udeležujejo v obliki 40-dnevne odpovedi alkoholu, lahko svojo udeležbo potrdijo tudi na www.brezalkohola.si, na facebooku ali sodelujejo na forumu Alkohol.
Alkohol terja zelo visok davek
Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in zaradi prometnih nezgod pod vplivom alkohola pri nas vsako leto umre preko 700 oseb, v bolnišnico pa je zaradi vzrokov, ki jih pripisujemo izključno alkoholu, letno sprejetih blizu 4000 oseb. V primerjavi z letom poprej se je lani, stanje v prometu nekoliko izboljšalo, a alkohol še vedno botruje desetim odstotkom vseh prometnih nesreč. Mag. Igor Velov iz Javne agencije RS za varnost v prometu – Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu navaja, da je lani zaradi alkohola na cestah življenje izgubilo 23 oseb, 119 pa hudo poškodovalo.
Nekoliko spodbudnejši so tudi rezultati lanske raziskave med 7000 slovenskimi osnovnošolci, ki jo je društvo Žarek upanja po petih letih ponovilo na dokaj identičnem vzorcu. Medtem ko so pred petimi leti ugotavljali, da se kar 16 odstotkov osnovnošolcev v starosti 12–15 let opija vsak teden, se je lani njihov delež zmanjšal na sedem odstotkov, je razložila Nataša Sorko. Za pol leta se je zvišala tudi starost otrok, ki pri teh letih prvič poskusijo alkohol. Zdaj ga poskusijo pri desetih letih. V tej starosti ga lani še ni poskusilo 18, pred petimi leti 11 odstotkov otrok.
Starši pogosto slab zgled
Še dodatno se je poslabšala toleranca staršev do pitja otrok. Pred petimi leti naj bi po njihovi raziskavi otrokom v tej starosti alkohol prepovedovala četrtina staršev, zdaj le še petina. Raziskava med srednješolci pa je pred petimi leti pokazala tudi, da skoraj 80 odstotkov staršev dijakov tretjega letnika ve, da njihovi mladostniki uživajo alkohol, in kar 60 odstotkov teh to tudi dovoljuje. Zadnji podatki kažejo, da sta bila dva od petih 15-letnikov opita že vsaj dvakrat. Do trikrat mesečno ali več pa naj bi se pri nas redno opijalo tudi 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk v starosti od 25 do 34 let.
V Evropi danes s 16 litri na prebivalca največ alkohola spijejo Estonci, v Sloveniji, kjer se s posledicami ubada tudi preko 300 nevladnih organizacij, ga popijemo deset litrov na prebivalca, razloži zdravnica družinske medicine Nena Kopčavar Guček. Meni, da je pri nas alkohol zelo lahko dostopen, družbena toleranca do pitja pa prevelika. »Najbolj boleče pa je dejstvo, da tako rekoč vsak peti osnovnošolec tedensko redno uživa alkohol, z vednostjo in ali dovoljenjem staršev. Nehote se vsiljuje misel, da s(m)o prav starši tisti, ki otroku prvič ponudimo alkohol in se ne zavedamo dovolj odgovornosti, ki stoji za takimi na videz nedolžnimi dejanji,« opozarja Kopčavar-Gučkova in staršem polaga na srce, naj bodo svojim otrokom zgleden vzor.
Sonja Gerič Bevec iz NACOA (društvo za pomoč otrokom alkoholikov) poudarja, da bi morala biti družina vedno prostor, kjer se izražajo najgloblja čustva pripadnosti, največje varnosti in gotovosti, in prostor, kjer bi moral biti otrok brezpogojno sprejet zaradi sebe samega. A v alkoholični družini tega ni, otrok alkoholika vsak dan čuti negotovost, strah, tesnobo in nepredvidljivost. Njegovo porajajoče dostojanstvo je, še preden je rojeno zavedanje lastne vrednosti, zanikano. In čeprav otroci alkoholikov družinske situacije ne morejo spremeniti, lahko vsaj poiščejo pomoč zase.
