Motnja aktivnosti in pozornosti (ADHD) je najpogostejša nevrološka razvojna motnja pri otrocih, »kar pomeni, da se z njo rodimo, za njen pojav pa nikoli ni kriva vzgoja, gledanje televizije ali neustrezna prehrana,« je pojasnila dr. Jerneja Maček, psihiatrinja na Pediatrični kliniki ljubljanskega kliničnega centra.
ADHD povzroča težave s pozornostjo, značilni pa sta tudi hiperaktivnost in impulzivnost. »Te tri simptome iščemo, ko postavljamo diagnozo. Ni pa nujno, da so hkrati prisotni vsi trije,« je povedala naša sogovornica.
Vpadanje v besedo, površnost in nemirnost
Težave s pozornostjo se kažejo v tem, da se otrok težko osredotoči in zbranost zelo težko obdrži. Hitro ga zmotijo druge stvari, pri delu je površen in pozabljiv. »S težavo sledi navodilom med poukom, nalog oziroma opravil pogosto ne dokonča, miselno zahtevnim aktivnostim pa se izogiba,« je pojasnila dr. Mačkova in dodala, da imajo ti otroci težave tudi na področju organizacije. Motnja se sicer začne najbolj kazati ob vstopu v osnovno šolo, saj se takrat povečajo zahteve.
Otroci z ADHD so pogosto nemirni, težko sedijo pri miru, veliko govorijo in se glasno igrajo. »Aktivno gibanje ni usmerjeno proti določenemu cilju, otrok se giba zaradi gibanja samega.«
Tretji simptom, impulzivnost, pa se pri otrokovem obnašanju kaže tako, da želijo vse narediti na hitro, pri igri težko počakajo na vrsto in pogosto vpadajo v besedo. »V šoli velikokrat odgovorijo na vprašanje, še preden ga učiteljica pove do konca.«
Kot je še dodala dr. Mačkova, imajo otroci z ADHD zaradi notranjega nemira in nestrpnosti težave tudi z vzdrževanjem stikov. Včasih so za druge otroke moteči in ti se jim lahko začnejo izogibati, kar lahko vodi v občutek osamljenosti, ki vpliva na slabšo samopodobo, kar je za otroka zelo težko.
Očitni simptomi se zmanjšajo
ADHD ni le pogosta motnja v otroštvu, temveč v velikem deležu napreduje tudi v odraslost, vendar se v nekaterih značilnosti razlikuje od otroške različice. »Število očitnih simptomov se z leti manjša,« je povedal dr. Istvan Bitter, profesor psihiatrije s semmelweiske univerze v Budimpešti. Kot pravi, sta hiperaktivnost in impulzivnost bolj značilni za otroke, motnja pozornosti pa je tipična za ADHD v obeh življenjskih obdobjih.
Značilni simptomi, ki se kažejo pri odraslih z motnjo ADHD, so neprestano zamotene misli, labilno počutje, nizka samopodoba, spremenljiva uspešnost, nemiren spanec, pretirano aktiven življenjski slog in nedružabno vedenje. Kot je pojasnil dr. Bitter, je tipična tudi odvisnost od alkohola in drugih drog, prav tako nagnjenost k nasilju. Odrasli z ADHD govorijo brez premisleka, so slabo organizirani in niso zmožni načrtovanja dogodkov.
Ko se bolniki z ADHD starajo, se soočajo s številnimi izzivi – večkrat zamujajo v službo, pozabljajo na sestanke in izgubljajo vredne stvari. Hitra vožnja avtomobila je prav tako tipična za te bolnike, in kot pravi dr. Mačkova, zadnje raziskave kažejo, da povzročijo tudi veliko prometnih nesreč.
Zdravljenje pomaga preprečiti ostale motnje
»V Evropi in Ameriki ADHD tudi pri odraslih zdravniki že dobro prepoznavajo,« je pojasnil dr. Bitter, a hkrati opozoril, da v veliko državah ni ustreznega zdravljenja za odrasle s to motnjo. Kot pravi dr. Mačkova, se poznavanje te nevrološke motnje med zdravniki veča:
»Zaradi hiperaktivnosti in impulzivnosti so otroci z ADHD v šolskem okolju pogosto moteči, zato se jih hitreje usmeri v obravnavo.« Motnja največkrat ni prepoznana, tako pravi Mačkova, pri deklicah, ki imajo le težave s pozornostjo. Po njenih izkušnjah te deklice pridejo po pomoč kasneje, ko so starejše in ko se jim razvijejo tudi druge motnje, kot sta depresija in anksioznost.
Če je motnja ADHD nezdravljena, je problematična zato, ker predstavlja dejavnik tveganja za razvoj drugih motenj. »Tukaj opažamo kljubovalno vedenje, tesnobnost, depresijo, težave s spanjem, učne težave in tike,« je še pojasnila Mačkova.
»Farmakološko zdravljenje ima pri ADHD nadpovprečno učinkovitost,« je povedal dr. Bitter in dodal, da poznamo tudi zelo učinkovite psihosocialne in psihoterapevtske metode, ki bolniku pomagajo izboljšati koncentracijo in nadzorovati izbruhe. Po spletu sicer krožijo nasveti o spremembi prehrane pri bolnikih s to motnjo, vendar kot pravi naš sogovornik, te diete niso osnovane na dokazih, saj je bilo narejenih zelo malo raziskav na tem področju.