Raziskovalci Kemijskega inštituta in Centra odličnosti EN-FIST v Ljubljani so v sodelovanju z raziskovalci Univerze v Tübingenu iz Nemčije odkrili, zakaj in kako se pri nekaterih vrstah limfoma (raka belih krvničk) aktivirajo signalne poti, ki so potrebne za preživetje rakavih celic. Hkrati so dokazali, da je mogoče s peptidom rakave celice tudi ubiti, vendar pa je delovanje za zdaj še prešibko za uporabo v terapiji.
Že v stiku z društvom bolnikov
Za izboljšanje terapije bo potrebnih vsaj še pet let raziskav in testiranj, ocenjuje prof. dr. Roman Jerala in razloži, da je izdelava zdravil kajpak v rokah farmacevtske industrije. Določene učinkovine, ki delujejo na signal, pa so že v raziskovanju, je še povedal.
V slovensko-nemški raziskavi so sodelovali Monika Avbelj, Ota Fekonja, Mojca Benčina, Matej Repič, Janez Mavri, Gabriela Panter in Roman Jerala s Kemijskega inštituta ter Centra odličnosti EN-FIST in pet raziskovalcev Univerze v Tübingenu.
»Odkritje naj bi pomagalo predvsem bolnikom z limfomom, imenovanim waldenströmova makrogobulinemija (WM),« je pojasnil Roman Jerala in razložil, da gre za vrsto limofoma, ki jo je odkril švedski onkolog Waldenström leta 1944. »Gre za relativno redko bolezen, ki povzroča nekontrolirano razmnoževanje B-celic, ki proizvajajo protitelesa, ki povzročajo močno zgoščevanje krvi. V ZDA se z boleznijo spopada okoli 1500 bolnikov, ki so organizirani v društvo, ki podpira raziskave na tem področju,« je še razložil Jerala in povedal, da so predstavniki združenja z njimi že navezali stike.
Sicer pa je bila zelo pomembna podlaga njihovega odkritja dve leti staro odkritje ameriških znanstvenikov, ki so odkrili, da ima večina bolnikov s to boleznijo mutacijo v proteinu, imenovanem MyD88, ki je pomemben za zaznavanje bakterijskih in virusnih infekcij. Znanstveniki so ugotovili, da mutacija povzroči aktivacijo celic in predstavlja preživitveni signal za rakave celice. »Če torej ta signal ustavimo, te celice ubijemo,« je poenostavil Jerala.
Ameriški raziskovalci so ugotovili tudi, da je pri določenih vrstah limfoma mutacija proteina, ki v celicah posreduje informacijo o bakterijskih in virusnih infekcijah, zelo pogosta in da protein MyD88 združuje signale več celičnih receptorjev TLR, za odkritje katerih sta Bruce Beutler in Jules Hoffman leta 2011 dobila Nobelovo nagrado za medicino.
Raziskovanje bodo nadaljevali
»Molekulski mehanizem, ki je podlaga aktivacije teh celic, pa doslej ni bil poznan,« je nadaljeval Jerala in razložil, da so raziskovalci Kemijskega inštituta, Centra odličnosti ENFIST in Univerze v Tübingenu v Nemčiji zdaj odkrili prav ta molekulski mehanizem aktivacije. Ugotovili so, da mutacija povzroči združevanje več proteinov MyD88 med sabo in celo med mutirano in običajno različico proteina.
S pomočjo molekulske simulacije so ugotovili, da ostane pri tem struktura proteina nespremenjena, spremeni pa se njegova dinamika, kar povzroči povezovanje in aktivacijo. Z dodatkom peptida, ki prepreči dimerizacijo MyD88, so tako povzročili smrt rakastih celic v kulturi.
»Odkrit princip delovanja predstavlja dobro podlago za razvoj bolj učinkovitih zdravil,« je še enkrat poudaril profesor Jerala in dodal, da se poleg WM ta oblika mutacije pojavlja tudi pri nekaterih drugih vrstah limfoma (ABC-podtip difuznega velikoceličnega limfoma), kar bo zagotovo spodbudilo ciljan razvoj zdravil. »Raziskave na področju imunologije bomo nadaljevali, tudi v sodelovanju s slovenskimi zdravniki,« je še napovedal prof. dr. Roman Jerala.
Članek o pomembnih dosežkih pričujoče raziskave je bil objavljen v vodilni reviji za področje hematologije Blood, kjer je za zdaj na voljo spletna različica članka.
