Kopanje nam poleg telesne aktivnosti predstavlja tudi razvedrilo, sprostitev, počitek in igro, s čimer krepimo in ohranjamo svoje zdravje, zato tovrstno rekreacijo priporočajo tudi strokovnjaki. Res pa je, da lahko bazenska kopališča, tako bazeni sami kot voda v njih, predstavljajo tudi nevarnost za naše zdravje. A so tveganja, kot ocenjuje Aleš Petrovič, zdravnik, specialist higiene, minimalna, pa tudi predvidljiva in zato obvladljiva, da se samo zaradi tega tovrstnim užitkom nima smisla zavestno odpovedati. Če je v bazenu higiensko ustrezna voda, če imajo urejeno pripravo vode, dezinfekcijo, pravilno kroženje vode, če so površine in naprave ob bazenu pravilno higiensko vzdrževane, če se kopalci pred vstopom v bazen tuširajo in bazen tudi ni prenatrpan, potem nevarnosti, da bi se morebitne bolezni prenesle na druge kopalce, ni.

Okužbe prebavil, dihal, glivična obolenja...

A vendar je nekaj nevšečnosti, ki prežijo na nas tako na bazenih kot tudi v jezerih ali morju in se jim lahko tudi izognemo. Pri kopanju v morju so to predvsem ježki, na katere lahko stopimo, oplazijo nas lahko tudi meduze, medtem ko z algami v času cvetenja v zadnjem času, vsaj naše morje, ni onesnaženo. Še manj težav je v jezerih, čeprav so se pred časom v Blejskem jezeru otepali zebraste školjke, imenovane tudi potujoča trikotničarka (latinsko Dreissena polymorpha), ki so jo prvič opazili leta 2011. Ker je zelo ostra, pa je za kopalce lahko nevarna zato, ker bi se na njej lahko porezali. A kot pravi specialist higiene Aleš Petrovič, so najpogostejše okužbe, do katerih lahko pride na kopališčih, okužbe prebavil, ki se lahko kažejo v obliki driske, bruhanja ali slabosti. Pogoste so tudi okužbe dihal, ki imajo podobne znake kot pri gripi, ter okužbe kože. V bazenih s toplo, termalno vodo, v katerih se tvori aerosol, običajno gre za whirlpoole, je lahko v vodi prisotna tudi bakterija legionela, z vdihavanjem drobnih kapljic vode pa lahko pride do legionarske bolezni. Nekateri mikroorganizmi, ki se zadržujejo na površinah v okolici bazenov, tudi na ležalnikih, napravah in podobno, pa povzročajo zlasti glivična obolenja. Tudi bradavice, ki pa jih povzročajo papiloma virusi in jih okuženi obiskovalci, pa tudi le klicenosci, s svoje kože prenesejo v čiste dele kopališč ter na druge površine, na ta način pa se lahko z njimi okužijo tudi drugi kopalci.

Močan vonj po kloru je znamenje pomanjkljive higiene

Zato je, meni Petrovič, nujno tudi samozaščitno obnašanje, pa tudi osveščanje ljudi o tem, kako se določene bolezni in okužbe širijo in prenašajo. Tistim, ki imajo glivična obolenja ali bradavice, pa svetujejo, da se v času bolezenskih sprememb vsekakor izognejo javnim kopališčem. Predvsem pa je pomembno, da si po vsakem kopanju noge obrišemo do suhega, še zlasti med prsti. Nujno je tudi dosledno čiščenje kopališča, naprav, sanitarij in vseh pripomočkov, ki jih uporabljajo kopalci, za kar so odgovorni upravljalci. Čeprav nekateri skušajo zaobiti bazenčke in prhe za razkuževanje nog, pa moramo vedeti, da imajo ti točno določen namen. Pogost zdravstveni zaplet, zlasti pri pogostem potapljanju, je tudi vnetje zunanjega sluhovoda, zato se s to težavo pogosteje srečujejo potapljači.

A, kot rečeno, sami lahko za svojo zaščito naredimo veliko že, če na javnih kopališčih ne hodimo bosi, pač pa v ustreznih obuvalih. »Običajno je dovolj, da se držimo osnovnih higienskih pravil, ki nam jih narekuje zdrava kmečka pamet,« pravi Petrovič. In pomirja, da se pri kopanju ne moremo okužiti, na primer s herpesom, ki se na ta način ne prenaša s človeka na človeka. »Z virusom herpesa se navadno okužimo v rani mladosti in ga nosimo v sebi, razvije pa se šele, ko pride do neke stresne situacije. Resda na pogled ni lep, zagotovo pa ni nevaren in tudi ne kužen,« pravi strokovnjak, ki opozarja še na eno nevšečnost, na katero morda nismo tako pozorni. To je klor, ki se uporablja za dezinfekcijo kopalnih voda.

Medtem ko minimalne količine klora klice ubijajo, so višje koncentracije zdravju lahko tudi škodljive. Običajno klora niti ne zaznamo, če pa ga zavohamo, pogosteje v zaprtih bazenskih kompleksih, je to lahko znamenje, da upravljalci ne skrbijo dovolj za ustrezno higieno ali pa je vzdrževanje pomanjkljivo. Močan vonj namreč pomeni, da se je prosti klor povezal z organskimi nečistočami v bazenski vodi, ki jih vanjo zanesejo kopalci.