Končno se je pričelo tudi izven strokovne javnosti poudarjati vpliv parodontalne bolezni na bolezni telesa, ki danes pestijo veliko ljudi in jih imenujemo civilizacijske bolezni. Povezava izhaja iz dejstva, da zobje izraščajo iz čeljustne kosti, kar pomeni, da so s svojimi koreninami vsajeni v zgornjo in spodnjo čeljust. Strokovna literatura govori, da je izguba zob še najmanj, kar se lahko nekomu zgodi, malo v primerjavi s tem, kaj ta izrazito kronična okužba pomeni za zdravje telesa.
Povedano bolj nazorno, človek z zmerno parodontalno boleznijo ima za površino obeh dlani veliko okuženo, vneto, razjedeno gnojno rano, ki je že načela kost – le pomislite, kako bi se odzvali ob podobni rani na rokah! V ustih je ta nevarna okužena rana skrita, povzroča le zadah iz ust in krvavitev pri ščetkanju. Mimogrede, vzrok kar 90 odstotkov primerov ustnega zadaha je v ustih, in ne v želodcu in ustnega zadaha je v ustih, in ne v želodcu in te izrazito kronične okužbe prehajajo v krvni obtok izredno agresivne bakterije, molekule, ki jih proizvajajo le-te, in snovi, ki so posledica reakcije našega imunskega sistema.
Parodontalna bolezen tako vpliva na telesno zdravje na več načinov:
vnetje se lahko širi iz obzobnih tkiv neposredno v okolico in globlja tkiva, predvsem v kost,
prehod mikroorganizmov in njihovih produktov v krvni obtok povzroči vnetje v oddaljenih organih (srce, možgani, jetra, pljuča ...),
škodljive snovi, ki nastajajo v vnetih področjih v ustih, ravno tako lahko preidejo v krvni obtok in prizadenejo oddaljena tkiva (ateroskleroza), lahko pa spremenijo sluznico dihalnih poti ali prebavil in tam ustvarijo možnosti za začetek vnetja v oddaljenem organu (pljučnica).
Statistične raziskave na velikem številu ljudi kažejo na močan vpliv parodontalne bolezni na pojavnost srčne in možganske kapi, pljučnice, povečanje vnetnih proteinov, ki jih tvorijo jetra (CRP), zaplete pri sladkorni bolezni, presenetljivo tudi na prezgodnji porod oziroma nizko porodno težo novorojenčka, pa to najbrž še ni vse.
Kako se razvije parodontalna bolezen?
Vzemimo čisto in zdravo zobno površino, ki je bila ravnokar primerno očiščena, in si oglejmo, kaj se z njo dogaja, če je ne čistimo redno. Dodajmo še, da je okrog vsakega zoba v ustih normalno prisoten obzobni žep, ki v globino meri od enega do treh milimetrov in poteka okrog in okrog zoba, tudi v medzobnem prostoru. V žepu in na zobeh živi več kot šesto različnih vrst bakterij.
Prek dneva se na površino zoba odlagajo in vežejo sestavine sline, hrane, pijač itn., ki tvorijo mehke zobne obloge. Zanje je značilno, da se nabirajo na zobnem vratu, tako na prostih površinah kot tudi v medzobnih prostorih (Slika 1). Zobni vrat je lokacija, kjer bakterije iz zobnih žepkov dobijo potrebna hranila. Zaradi tega se bakterije namnožijo in v prvi fazi povzročajo vnetje dlesni, ki pozneje brez izjem napreduje v parodontalno bolezen.
Slika prikazuje normalno anatomijo zoba in mesta, ki jih je treba še posebno dobro očistiti.
Če mehkih oblog ne odstranimo vsaj enkrat dnevno, imajo bakterije v obzobnem žepku konstanten dotok hranil, zaščitno okolje žepka pa jim ponuja idealne razmere za nemoteno razmnoževanje. Ker je slina tako imenovana ionska raztopina, neočiščene mehke zobne obloge sčasoma »otrdijo« in nastane zobni kamen. Zobni kamen zaradi svoje porozne strukture zopet deluje kot zatočišče za ostanke hrane in bakterije, ki jim omogoča bujno rast tudi izven obzobnega žepka. Vnetje dlesni se pojavi že po 48 urah nehigiene. Posledica vnetih dlesni, ki jo poznamo vsi, je krvavitev. Pri čiščenju nam dlesni krvavijo in nas lahko tudi bolijo, zaradi povečanega števila bakterij pa kažejo značilne vnetne znake, kot so rdečina, oteklina, bolečina itn. Zdrava dlesen je rožnate, nikoli pa rdeče-vijolične barve in pri čiščenju ne zakrvavi. Če v dnevni naglici pozabimo na usta in zobne obloge ter te zato dlje ostajajo na naših zobnih površinah, se vnetje iz dlesni razširi tudi na kost, v katero je “vsajen” naš zob. Sčasoma se obzobni žep zaradi izgube kosti poglobi na štiri in več milimetrov in tedaj lahko začnemo govoriti o različnih fazah parodontalne bolezni
Slika prikazuje strukturo zoba in obzobnih tkiv. Na levi je prikazana zdrava anatomija, s trimilimetrskim obzobnim žepom, na desni pa napredovala parodontalna bolezen z neočiščenimi mehkimi oblogami, poglobljenim obzobnim žepom in znižano višino kosti.
Kost je ključna za stabilnost zoba. V primeru vnetja se kost resorbira, preprosto rečeno gnije, in zobje izgubljajo oporo. To se ne zgodi prek noči, ampak ima kroničen potek in se dogaja deset, dvajset, trideset in več let. Zobje sčasoma postanejo majavi, ves čas obstaja tudi tveganje hude bolečine in otekline, ki je posledica parodontalnega ognojka ali abscesa, na koncu pa zaradi izginotja kosti izpadejo pogosto popolnoma zdravi zobje.
Na srečo danes parodontalno bolezen poznamo veliko bolj, kot smo jo poznali v preteklosti. Zadnja znanstvena dognanja nam pomagajo razumeti, kako bolezen poteka, kaj jo povzroča, predvsem pa, kako ustaviti njen potek. Obenem vse bolj natančno spoznavamo njeno povezavo s telesnim zdravjem.
Kljub temu da imajo parodontalno bolezen štirje od petih Slovencev, njen nastanek in razvoj lahko preprečimo. Glavni problem parodontalne bolezni je, da poteka skrito in počasi, zaradi česar se jo je v preteklosti največkrat prezrlo ali toleriralo. Pomembno je, da pri vsakem pacientu iščemo znake tega obolenja, saj ne smemo čakati na simptome, ki nastopijo pozneje. Z natančnim kliničnim pregledom, ki ga danes moderne ordinacije izvajajo s pomočjo računalniško vodene sonde, lahko natančno določimo prisotnost in stopnjo obolenja. To preiskavo upravičeno imenujemo ustni EKG.
Od svojega zobozdravnika zahtevajte natančen pregled zdravstvenega stanja obzobnih tkiv. Vprašajte ga, ali imate vnetje dlesni ali ne. Pregled še zlasti svetujemo osebam, ki pri zobozdravniku niso bile več kot dve leti.
Ne prezrite naslednje številke, v kateri bomo pisali, kdo je še posebno dovzeten za razvoj parodontalne bolezni in zakaj.
Avtorja: dr. Sebastjan Perko, dr. dent. med. in Matej Pirtovšek, dr. dent. med.