Največ zastrupitev z gobami je po podatkih UKC Ljubljana v mesecu septembru in oktobru. Ocenjujejo, da imajo v zadnjem desetletju manj smrtno nevarnih zastrupitev z zeleno mušnico, kot so jih imeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Število hospitalizacij zaradi zastrupitev z gobami po posameznih letih niha, odvisno je tudi od gobje sezone. Veliko bolnikov v zadnjih letih obravnavajo in spremljajo samo ambulantno, zato natančnih podatkov o zastrupitvah oziroma težavah z zastrupitvami ni. V Centru za zastrupitve UKC Ljubljana so pred dvema letoma zaradi zastrupitve ali suma na njo zdravili 33 bolnikov, lani le pet. Vsako leto pa je vedno en ali več smrtnih primerov zaradi zaužitja strupenih gob ali zapletov oziroma poslabšanja predhodnih bolezni po zaužitju sicer užitnih gob.
Možnost hudih okvar organov
Dr. Marija Jamšek iz Centra za zastrupitve v UKC Ljubljana opozarja, »da se moramo v primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo ocenil, ali je potrebna ambulantna ali bolnišnična obravnava«. Dodaja, da se ne smemo zanašati, da bo driska v enem ali dveh dneh minila, kajti v primeru zastrupitve z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami lahko po predhodnem izboljšanju prebavnih težav pride do hude okvare organov – predvsem jeter in ledvic, v najhujšem primeru lahko nastopi tudi smrt. Ta lahko nastopi tudi zaradi poslabšanja predhodne bolezni, ki je posledica zaužitja neustrezno pripravljenih sicer užitnih gob.
Inkubacijska doba je čas, ki preteče od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve. Prva znamenja zastrupitve z gobami se lahko pojavijo šele čez nekaj dni. Inkubacijski čas lahko pri zastrupitvi z gobami razdelimo na tri kategorije: kratki (do 6 ur po zaužitju), dolgi (med 6 in 24 urami po zaužitju) ter zapozneli (nad 24 ur po zaužitju).
Simptomi zastrupitve z gobami so odvisni od vrste zaužite strupene gobe in se posledično med seboj razlikujejo. Primarni simptomi zastrupitve z gobami so bolečine in krči v trebuhu, slabost z bruhanjem, driska in huda žeja. Sekundarni simptomi pa so močno znojenje, huda žeja, zlatenica, motnje zavesti in dihanja, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in udih ter zmedenost.
Dr. Jamškova dodaja, da so »prebavne težave v smislu slabosti, bruhanja in driske na srečo največkrat posledica zaužitja prevelikih količin gob v večernih urah, neustreznega shranjevanja ali priprave gob, uživanja starih, surovih ali razpadlih gob; lahko se pojavijo pri ljudeh, ki imajo predpisano dieto zaradi obolenja žolčnika, želodca, trebušne slinavke in podobno«.
Mušnice, dežnički, kučmice, luksinčki
Iz prakse je znano, tako Jamškova, da so se zastrupili tudi dobri poznavalci gob, če so bili pri nabiranju oziroma čiščenju gob neprevidni in so med množico gob spregledali strupeno gobo ali pa pri tem niso nosili očal, ki jih sicer uporabljajo zaradi slabovidnosti. Najbolj strupene oziroma smrtno nevarne so gobe iz skupin mušnic (zelena, pomladanska, koničasta), dežničkov, kučmic in luksinčkov, ki vsebujejo amatoksine. Te gobe poleg slabosti, bruhanja, driske in hudih krčev v trebuhu povzročijo odpoved nekaterih organov – jeter, ledvic in srca. Iz UKC Ljubljana so pojasnili, da se kljub najsodobnejšemu zdravljenju tovrstne zastrupitve lahko končajo s smrtjo, zlasti pri otrocih, starejših osebah in bolnikih s pridruženimi boleznimi. »Na izhod bolezni vplivata tudi količina zaužitih gob in čas, ki je potekel od pojava prvih simptomov do začetka zdravljenja.«