Primer deklice je bil žarek upanja za zdravstveno stroko, saj je šlo za prvega, ko je agresivno hitro zdravljenje odpravilo posledice okužbe z virusom HIV, na podlagi rezultatov pa so pripravljali tudi raziskavo, kjer bi preverjali učinkovitost agresivnega zgodnjega zdravljenja. Raziskava bo pred začetkom zato verjetno deležna popravkov, se je pa po pisanju Guardiana deklica dobro odzvala na ponovno zdravljenje.
Pred tem je brez zdravil proti virusu HIV živela okoli dve leti, potem ko so zdravniki izgubili sled za materjo in otrokom. Okužene nosečnice, kjer je dostop do zdravil mogoč, zdravijo z zdravili proti virusu HIV, da bi zmanjšali verjetnost prenosa okužbe na novorojenčke. Čeprav je poseg precej uspešen, pa zaradi različnih razlogov, ki sežejo od pomanjkanja ali nedostopnosti zdravil do neevidentiranosti okužb, mnoge matere zdravljenja ne prejmejo. Za podoben primer je šlo tudi pri dekletu iz Misisipija, saj so okužbo pri materi zaznali šele med porodom.
Zdravniki so na novorojeni deklici pričeli izvajati agresivne posege z zdravili že 30 ur po porodu, ki so trajali do 18. meseca starosti. Takrat so zdravniki, kot rečeno, izgubili stik z dekletom, ki so ga po desetih mesecih ponovno uspeli vzpostaviti. Takrat so tudi ugotovili, da so njeni znaki okužbe izginili, kar je vlilo veliko optimizma v boj proti virusu HIV z zgodnjim agresivnim zdravljenjem.
Po sedmih letih tako še vedno ostaja zgolj en primer, ko se je pacientu uspelo pozdraviti virusa HIV. Gre za moškega iz San Francisca, ki je po transplantaciji kostnega mozga prenehal kazati simptome okužbe. Razlog naj bi bila naravna odpornost donatorja. Kostni mozeg je tudi sicer izvor celic, ki tvorijo imunski sistem.
