»V zimskem času se lahko pri ljudeh, ki ne uživajo dovolj zdrave in raznovrstne prehrane, močno zmanjša naravna odpornost, kar se kaže zlasti v povečanem številu prehladnih obolenj, s katerimi se zlasti starejši ljudje spopadajo predvsem s povečanim uživanjem vitamina C. A jih zgolj povečano uživanje vitamina C pred prehladi ne bo obvarovalo in ne bo povečalo njihove odpornosti, opozarja prof. dr. Marija Pfeifer z endokrinološkega oddelka UKC Ljubljana in razloži, da je za zvišanje odpornosti veliko bolj pomemben vitamin D.
Ob zdravi in raznoliki prehrani, nadaljuje prof. dr. Pfeiferjeva, tudi v zimskem obdobju večini C-vitamina, ki je potreben tudi za obnavljanje vezivnih tkiv, sploh ne primanjkuje, saj ga je v sadju in zelenjavi zelo veliko, nasprotno pa v zimskem času in zgodnji pomladi krepki večini znatno primanjkuje vitamina D, ki ga lahko naravno pridobimo le s sončenjem, saj ga v naši hrani ni dovolj.
Kot pravi Pfeiferjeva, tudi znanstvene študije niso dokazale povezanosti med povečanjem odpornosti in povečanim vnosom vitamina C v organizem, medtem ko so študije potrdile, da je vitamin D zelo pomemben za povečanje odpornosti, s katero se borimo proti akutnim okužbam, bodisi proti virusom bodisi bakterijam. Nekaj študijam, ki so preučevale odnos med odpornostjo in povečanim uživanjem vitamina C, je uspelo dokazati le, da je lahko ob povečanem vnosu vitamina C prehlad nekoliko krajši, simptomatika pa malo blažja. Zelo velik učinek vitamina C pa je bil dokazan pri ljudeh, ki so bili daljši čas izpostavljeni zelo velikim naporom v zelo hladnem okolju. V te študije so bili vključeni denimo vojaki, športniki in še zlasti maratonci, ki so trenirali ob nizkih temperaturah. V skupini teh je za prehladnimi obolenji zbolelo pol manj ljudi, če so jemali povečane odmerke vitamina C, navaja Pfeiferjeva. Pri vitaminu D pa so študije potrdile, da se tisti, ki imajo dovolj vitamina D, v zimskem času bolje borijo proti virozam in manj zbolevajo. Če pa že zbolijo, pa zbolijo z blažjo obliko.
Kadilci potrebujejo več vitamina C
»Zato je zelo pomembno, da pozimi v telo vnašamo predvsem dodatne količine vitamina D, vitamin C, ki nam je povsod na dosegu roke, pa še naprej uživamo v običajnih količinah v hrani, ki je bogata s sadjem in zelenjavo,« je jasna prof. dr. Pfeiferjeva. Razloži, da odrasli moški na dan potrebujejo okoli 90 miligramov, ženske 70, otroci pa sorazmerno njihovi teži manjše količine vitamina C. Izjema so le kadilci, ki potrebujejo za 40 odstotkov več vitamina C. Navedene količine s sadjem in zelenjavo ni težko zaužiti, saj je denimo v 100 gramih kakija kar 200 miligramov vitamina C. V izobilju ga je v papriki, v pomarančah in vseh citrusih, zelo veliko tudi v črnem ribezu, zelju, brokoliju, brstičnem ohrovtu, špinači. Tudi v krompirju je vitamin C, čeprav zvečine v olupku. »Z zamrzovanjem živil ali pa njihovo termično obdelavo se količina C vitamina močno zmanjša, največkrat skoraj prepolovi,« opozarja Pfeiferjeva in dodaja, da vitamina C večinoma primanjkuje le kroničnim alkoholikom, narkomanom in starejšim, ki ne uživajo dovolj sadja in zelenjave, ter osebam s pridruženimi boleznimi, ki onemogočajo prehajanje vitamina C iz črevesja v kri.
Preveč C vitamina ne škoduje
Hudo pomanjkanje vitamina C v daljšem časovnem obdobju lahko vodi v razvoj bolezni skorbut, ki so jo najprej zaznali pri mornarjih na dolgih plovbah, na katerih niso uživali dovolj svežega sadja in zelenjave. Nasprotno pa uživanje prevelikih odmerkov vitamina C ne povzroča resnejših zapletov. To velja pravzaprav za vse vodotopne vitamine, ki se izločajo skozi ledvice. Je pa možno, da ob zelo velikem pretiravanju v zelo dolgem časovnem obdobju nekateri ljudje razvijejo oksalatne ledvične kamne, a je tudi to bolj povezano z njihovo nagnjenostjo k tvorbi teh kamnov kot s količinami vitamina C, razloži Pfeiferjeva. Razlike med uživanjem naravnega in sintetičnega vitamina C ni, saj je njegova molekula, ki je zelo preprosta, enaka v obeh primerih. Seveda je uživanje naravnega vitamina C bolj priporočljivo tudi zaradi kombinacije drugih vitaminov in mineralov, ki so prav tako v sadju in zelenjavi in je njihova kombinacija za telo ugodnejša. Vitamine in minerale dodajajo tudi sintetičnim prehranskim dopolnilom, ki jih zlasti na internetu priporočajo v vseh mogočih kombinacijah. A Pfeiferjeva odsvetuje pretirano vnašanje kemije v telo.
Sončenje je lahko tudi zdravo
Drugače je z vitaminom D, ki ga dobimo s sončenjem. Težava je, da prihajajo sončni žarki od oktobra do aprila skozi atmosfero do kože pod preveč ostrim kotom, tako da se UVB-žarki v njej izgubijo in ne pride do tvorbe vitamina D v koži. Vitamina D je v običajni srednjeevropski prehrani zelo malo. Več ga je denimo v severnomorskih mastnih ribah, kot je losos, in pa gobah, ki jih je obsijalo sonce. Brez sončenja tako dobimo v zimskem času v telo kvečjemu okoli 100 enot, potrebovali pa bi ga vsaj desetkrat toliko, lahko tudi do 2000 enot na dan. »Vitamin D živalskega izvora holekalciferol (D3) se pod vplivom sončnih žarkov tvori v živalih in ljudeh, vitamin D rastlinskega izvora prav tako nastane pod vplivom sončnih žarkov, ki padajo na rastline, predvsem gobe, ki lahko tvorijo zelo veliko ergokalciferola (D2). Vitamin D3 je rahlo bolj učinkovit kot D2, obe obliki pa nista aktivni, dokler ju določeni encimi v jetrih, ledvicah in drugih tkivih ne aktivirajo. Koliko vitamina D se bo aktiviralo, telo zelo natančno regulira samo, zato ni možno, da bi se z neaktivnimi oblikami vitamina D predozirali, pove Pfeiferjeva in doda, da ima tudi vitamin D, tako kot vitamin C, še veliko drugih ugodnih učinkov na telo in ne le krepitev imunskega sistema.
Pri nas se pripravka D-vitamina ne dobi brez recepta, v Avstriji pa. Je pa seveda za telo najboljši naravni vitamin D, ki ga dobimo s sončenjem, ki mora biti zdravo. Prava formula zdravega sončenja pomeni, da se soncu izpostavljamo le deset minut na dan trikrat na teden, in še to samo s celimi rokami in obrazom. Pri sončenju pa ne smemo uporabljati krem z zaščitnim faktorjem, ki preprečujejo vstop ultravijoličnih žarkov v kožo in s tem tudi tvorbo vitamina D. Če želimo vzdrževati zadostne zaloge vitamina D v telesu v vseh letnih časih, ga jemljemo v obliki nadomestkov. Pripravek holekalciferola lahko jemljemo vsak dan (1000 do 2000 enot, kar je enako 25-50 mikrogramom) ali pa enkrat tedensko sedem dnevnih odmerkov naenkrat.
Zdrava in pestra prehrana
Telo potrebuje tudi druge vitamine, ki pa jih je prav tako dovolj v zdravi in pestri prehrani. »Tistim ljudem, ki se prehranjujejo raznoliko in zdravo, z dosti zelenjave in sadja, žitaricami, polnozrnatimi živili, kjer je veliko B-vitaminov in mesom z vitaminom B12, ki ga je v drugih živilih manj, ni treba, z izjemo vitamina D, drugih vitaminov nadomeščati s sintetičnimi prehranskimi dopolnili. Objavljene študije, v katerih so preučevali velike populacije, niso dokazale nekih dodatnih ugodnih učinkov na zdravje pri ljudeh, ki so leta jemali multivitaminske preparate,« razloži Pfeiferjeva in še enkrat ponovi, da ob zdravi in pestri prehrani ljudje za običajne napore ne potrebujemo vitaminskih nadomestkov, znova z izjemo vitamina D v zimskih mesecih in dodatnimi količinami vitamina C ob velikih telesnih naporih v zelo hladnem okolju.
Anita Vošnjak
