Miomi so gladkomišični tumorji, ki so izjemno pogosti. Če upoštevamo tudi čisto drobne miome, ki jih odkrijejo pri naključnem pregledu, jih ima do 70 odstotkov žensk, pri črni rasi pa celo več kot 80 odstotkov. Bolj očitne ima od 40 do 50 odstotkov žensk, težave zaradi njih pa približno tretjina teh, pojasni ginekolog doc. dr. Andrej Vogler z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Precejšnje olajšanje za ženske je, da so miomi vedno benigni. Vogler pacientkam v nekoliko zrelejših letih, ko ne načrtujejo več otrok in če nimajo nikakršnih težav, najraje reče, da imajo na maternici lepotno napako, kar zveni precej lahkotneje, kot da imajo miom, ki je kljub vsemu kot vsaka novotvorba še vedno tumor.
Miomi na maternici se pojavljajo izključno v rodnem obdobju, ko delujejo jajčniki. Najpogosteje se pojavijo pri ženskah po 35. letu starosti, njihovo število in velikost pa sta različna. Zakaj nastanejo, še ni povsem natančno pojasnjeno, gre pa za nekontrolirano razmnoževanje gladkih mišičnih celic, iz katerih je sestavljena maternica. Vseh miomov ni treba zdraviti; zdraviti je treba le tiste, ki povzročajo težave ali pa bi jih lahko povzročili v nosečnosti, razloži ginekolog Vogler.
Mena je naravno zdravilo za miome
»Če ženski razložimo, da miom ni nič drugega kot lepotna napaka maternice, se pacientke zaradi njih ne vznemirjajo pretirano,« nadaljuje ginekolog Vogler in pojasni, da je treba vsak miom spremljati v rednih časovnih intervalih. Sprva njegovo rast preverijo po pol leta, in če ne raste oziroma raste zelo počasi, ga naprej spremljajo enkrat na leto. Še zlasti če se pacientka približuje menopavzi, ki je naravno zdravilo za miome. V menopavzi se miomi ne pojavljajo več, obstoječi pa prenehajo rasti ali pa se občutno zmanjšajo, včasih celo do nezaznavnosti. Če pa miomi rastejo približno centimeter na pol leta, jih je treba odstraniti. Vogler doda, da zdravila za lajšanje simptomov obstajajo, a je edino zares učinkovito zdravljenje kirurška odstranitev.
Miomi povzročajo različne težave, ki so odvisne predvsem od lege mioma. Površinski praviloma ne povzročajo težav, razen če so zelo veliki in pritiskajo na sosednje organe, črevo, mehur ali medenično steno. Lahko povzročajo tudi bolečine, težave pri uriniranju, siljenje na vodo, enako tudi, če pritiskajo na črevo. Miomi v sami steni maternice, podsluznični, praviloma povzročajo podaljšane, močnejše in boleče menstruacije, zaradi česar lahko postanejo ženske slabokrvne. Za te težave ni odločilna velikost, saj lahko povzroča velike težave oziroma krvavitve tudi že čisto majhen podsluznični miom.
Učinkovitega zdravila ni
Učinkovitega zdravila, ki bi trajno zmanjšalo ali popolnoma uničilo miome, ni. Zdravila za lajšanje simptomov, s katerimi lahko z začasnim prenehanjem delovanja jajčnikov povzročijo medikamentno menopavzo, pa imajo resne stranske učinke in so primerna le za kratkotrajno uporabo, največ šest mesecev, sicer lahko med drugim pride do nepovratne izgube kostne gostote. V novejšem času uporabljajo nova zdravila, imenovana selektivni modulatorji progesteronskih receptorjev, ki prav tako zmanjšajo miome, a jih pacientke dobro prenašajo in imajo malo stranskih učinkov. Jemanje je omejeno na šest mesecev, uporabljajo pa jih predvsem za predoperativno zdravljenje. Med jemanjem se miomi zmanjšajo, ker pacientke zvečine nimajo menstruacij, pa se jim ob dodajanju preparatov železa popravi tudi krvna slika in splošno počutje.
Pri operativnem zdravljenju lahko odstranijo samo miome ali pa tudi maternico oziroma del maternice. Če so normalni, se jajčnikov ne dotikajo. Kaj bodo odstranili, se odločajo na podlagi starosti pacientke in želje po zanositvi. »To je naša prva domena, ki pa je vse pogostejša, saj se ženske danes odločajo za materinstvo tudi v poznih tridesetih in zgodnjih štiridesetih letih, ko so miomi najpogostejši. Seveda na odločitev vpliva tudi število in lega miomov. Podsluznični, ki segajo globoko v maternično steno, lahko negativno vplivajo tudi na zanositev in donositev ploda, lahko povzročijo splav ali prezgodnji porod, lahko vplivajo na slabšo rast ali nepravilno lego ploda v maternici, našteva ginekolog in pojasni, da hormoni v nosečnosti dodatno pospešijo rast miomov. »Zato tri- do štiricentimetrske miome, če ležijo v steni ali pod sluznico, pred načrtovano nosečnostjo kirurško odstranimo. Če pa je ženska, ko jih odkrijemo, noseča, jih le spremljamo, saj je takrat maternica izjemno prekrvavljena in bi bila operacija zelo tvegana, čeprav jo danes v izjemnih primerih vendarle tudi opravijo, pove dr. Vogler. Spomni se pacientke z desetcentimetrskim miomom, ki so ga odkrili ob koncu prvega trimesečja nosečnosti. Ker je bil na srečo čisto na vrhu maternice in ne v njeni steni, je pacientka normalno donosila, miom pa se je povečal za pet centimetrov. Po porodu se je zmanjšal in so ga laparoskopsko odstranili.
Zelo veliki miomi
Miome, velike do 10 centimetrov, in nekako do šest miomov lahko odstranijo laparoskopsko, podsluznične miome pa operirajo histeroskopsko (skozi nožnico in kanal materničnega vratu). Na kliniki opravijo od 500 do 600 operacij na leto, miome pa odstranjujejo zaradi težav, ki jih povzročajo, in zaradi hitre rasti, a ne le ženskam v zrelih letih. Operiral je namreč tudi že 16-letnico, ki je imela dva kar velika mioma. Pravi, da lahko miomi zrastejo do velikosti košarkarske žoge, a se to dogaja izjemno redko, se pa srečujejo tudi s petnajst- in večcentimetrskimi.
Ker so miomi zelo pogosti, ob pregledih zaradi miomov lahko odkrijejo tudi bolezenske spremembe na jajčnikih, kar pa z miomi ni povezano, čeprav jih včasih odstranijo hkrati z miomi oziroma maternico. Pogosteje le enega, kar ne vpliva pomembno na reproduktivno sposobnost in ne povzroči menopavze, saj gre za podvojen organ in telo deluje popolnoma normalno tudi z enim. Za odstranitev maternice se ginekologi odločajo najpogosteje zaradi tega, ker se miomi radi ponovijo. Odločitev je odvisna od tega, kdaj se prvič pojavijo in koliko jih je. »Če ima ženska pri 30 do 35 letih 10 do 15 miomov in želi zanositi, jo bomo operirali in lahko z veliko verjetnostjo napovedali, da se bo čez nekaj let vrnila z miomi. Zato je za relativno mlado žensko, ki je končala reprodukcijo in ima veliko miomov, odstranitev maternice dokončna rešitev. Vsaka naslednja operacija po ponovitvi je praviloma težja,« razloži ginekolog Vogler in doda, da odstranitev priporočajo približno 40 do 50 odstotkom žensk po končani reprodukciji, a vedno na podlagi individualnega pristopa.
Pri odstranitvi maternice pogosto ohranijo maternični vrat, ki naj bi bil po nekaterih raziskavah med drugim pomemben za spolno življenje. Na leto opravijo okoli 150 do 200 laparoskopskih operacij, pri katerih odstranijo telo maternice. Po odstranitvi naj ženske ne bi imele posebnih težav zaradi spremembe anatomski razmer v mali medenici. »Moški je nimajo, pa so kljub temu vsi organi v tem predelu v ravnovesju,« razloži dr. Vogler.
Ob laparoskopski odstranitvi maternice ženska ostane v bolnišnici le dan ali dva in hitro okreva. Ženske so zadovoljne tudi zato, ker nimajo več menstruacij, čeprav niso v menopavzi, in jajčniki večinoma normalno delujejo naprej. Narejenih je veliko raziskav, ki dokazujejo, da ženske nimajo težav niti v spolnem življenju, čeprav je, opozarja Vogler, treba gledati na žensko po odstranitvi maternice celovito in biti pozoren zlasti na njeno psihološko stanje. Praviloma naj bi imele manj težav bolj izobražene in prosvetljene ženske.
Včasih bolj naklonjeni odstranitvi maternice
Čeprav je bila stroka pred desetletji na splošno bolj naklonjena odstranitvi maternice zaradi miomov, je bil ginekolog Vogler, kot pravi, zmeraj bolj konservativen kot njegovi učitelji. Na ginekologiji se je že v 80. letih, ko se je specializiral, uveljavljalo stališče, da se maternice zaradi miomov ne odstrani za vsako ceno. »Žal tem smernicam niso sledili na nekaterih drugih oddelkih, kjer so počasneje prehajali na druge oblike zdravljenja,« se spomni dr. Vogler in pojasni, da je takrat veljala nekakšna miselnost, ki je danes povsem nesprejemljiva, da je odstranitev maternice preventiva za raka materničnega vratu in tudi telesa maternice. Čeprav je preventiva z jemanjem brisa materničnega vratu že zelo stara, je takrat hodila na redne preventivne preglede le dobra polovica žensk, ki bi morale hoditi na redne preglede. Zato so se kar pogosto srečevali z napredovanimi raki materničnega vratu, se spomni dr. Vogler, ki ga veseli, da so danes ženske veliko bolj prosvetljene in hodijo na redne preglede, tudi če nimajo težav.
