Tigrasti komar je razširjen po vseh celinah z izjemo Antarktike. Področja razširjenosti so povezana z vodnimi nahajališči, izkoristi pa lahko tudi majhne in začasne vode, kot so luže in vode, ki zastajajo v odpadnih avtomobilskih pnevmatikah in cvetličnih lončkih.
Prenašajo dengo in čikungunjo
V Evropi je tigrasti komar prisoten od leta 1979, pri nas pa se je pojavil leta 2005. Razširjen je v vsej jugozahodni Sloveniji, vse do Ljubljane. Po besedah doc. dr. Tatjane Lejko-Zupanc, namestnice predstojnika Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, gre za agresivne komarje, ki so najbolj aktivni zjutraj in zvečer, prenašajo pa dve bolezni – dengo in čikungunjo.
Nalezljivi bolezni, ki ju prenašajo tigrasti komarji, sta bili tradicionalno prisotni le v subtropskem in tropskem pasu, v zadnjih letih pa se hitro širita tudi v druge konce sveta. Kot nam je povedala dr. Lejko-Zupančeva, o izbruhih denge poročajo iz Srednje in Južne Amerike, otokov v Indijskem oceanu, Indije, jugovzhodne Azije, s Filipinov in iz Avstralije.
Po poročanju tujih medijev pa se čikungunja izredno hitro širi na Karibskem otočju in v Dominikanski republiki, kjer naj bi se od decembra lani s činkungunjo okužilo okoli 136.000 ljudi. Okuženi insekti pa naj bi dosegli tudi vzhodno obalo ZDA, kjer poročajo o nekaj sto primerih tovrstnih okužb.
»Tista, ki zvije«
»Zadnja leta številne evropske države, med njimi tudi Slovenija, poročajo o pojavu čikungunje pri turistih, ki so potovali v omenjene predele. Pri nas pa je denga najpogostejša vnesena virusna hemoragična mrzlica,« je povedala dr. Lejko-Zupančeva in dodala, da se obe okužbi pojavljata v podobnih okoliščinah, zato ju je pogosto težko klinično razlikovati.
Od »usodnega« pika pa do prvih znakov čikungunje lahko mine od enega do dvanajstih dni. »Glavni znaki bolezni so nenadna vročina, bolečine v sklepih in mišicah, otekanje sklepov, glavobol in splošna oslabelost« je pojasnila dr. Lejko-Zupančeva in dodala, da so možne tudi manjše krvavitve iz nosu in dlesni ter pojav makulopapuloznega izpuščaja, predvsem pri otrocih.
Pomen imena bolezni odslikava tipičen položaj bolnika ob hudih sklepnih bolečinah, saj beseda čikungunja v svahiliju pomeni »tista, ki zvije«.
Dr. Lejko-Zupančeva še pravi, da bolezen navadno mine brez posledic, v nekaterih redkih primerih je potrebna bolnišnična oskrba, še redkeje pa se okužba konča s smrtnim izidom. Opozarja pa, da se lahko razvije kronična faza bolezni z dolgotrajnimi sklepnimi bolečinami in utrujenostjo, vendar tudi to zelo redko. »V tem primeru je okrevanje lahko dolgo od nekaj tednov do več mesecev.«
Če okužba doleti starejše ljudi in kronične bolnike, se lahko soočijo s težjim potekom bolezni, in sicer v obliki meningoencefalitisa, srčnega popuščanja in dihalne odpovedi. Po besedah dr. Lejko Zupančeve pa so hude oblike bolezni zabeležili tudi pri novorojenčkih in dojenčkih, starih do pol leta.
Pred neugodnima okužbama, ki ju prenašajo tigrasti komarji, se je po besedah dr. Lejko-Zupančeve najbolje zaščititi s preventivnimi ukrepi – uporabo repelentov, zaščitnih mrež in oblačil.
Voda je za razvoj tigrastih komarjev zelo pomembna, saj jajčeca zato, da se iz njih razvijejo odrasli komarji, potrebujejo vodo. Zato je »posebno pomembno, da odstranimo vse majhne vodne površine, v katerih bi se lahko komarji razmnoževali – odslužene avtomobilske pnevmatike, v katerih se je nabrala deževnica, sode za vodo na vrtičkih in podobno«.
