Že dolgo poznamo zdravila, ki virusu HIV preprečujejo vstop v telo, a ne promoviramo njihove množične uporabe, saj bi se tudi z njimi lahko zgodilo podobno kot z antibiotiki – da bi razvili odpornost in zatajili, ko bi jih nujno potrebovali. Približno tako so študentje medicine v začetku tedna na Prešernovem trgu v Ljubljani ob dnevu boja proti aidsu pojasnjevali mimoidočim, ki so jih tokrat kar precej množično spraševali prav o zdravilih, ki bi ustavila širitev aidsa. »Edina zares zanesljiva zaščita je kondom,« je jasen študent 6. letnika medicine Anže Jerman in doda, da zdravila bolj potrebujejo HIV pozitivni. Ti jih jemljejo vsak dan, zato da z njimi vzdržujejo nizke virusne obremenitve krvi. Pomembno je tudi, da zaradi zdravil virusa ne širijo na druge.
Aids nam je ušel izpod nadzora
»Če bi tudi na tem področju streljali s topovi na muhe, bi obstajala zelo velika verjetnost, da bi šla tudi ta zdravila po poti antibiotikov,« opozarja Evita Leskovšek z nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ker nam je v zadnjem desetletju aids ušel izpod nadzora, na leto se namreč okuži okrog 50 Slovencev, hkrati pa smo pri odkrivanju okužb na repu evropske lestvice, Leskovškova dodaja, da bi morali za učinkovito preventivo res kombinirati vse možnosti, ki jih imamo na voljo, a premišljeno, odgovorno in vedno v dogovoru in skladu s strokovnimi priporočili. »Se pravi na recept, podobno kot pri kontracepcijskih tabletah, ki jih tudi ne dobiš v avtomatih in supermarketih.« To naj bi veljalo tako za terapijo pred tveganim nezaščitenim odnosom kot po njem. Obstaja namreč tudi ta terapija, ki je podobna kontracepcijski tabletki za preprečitev nosečnosti po nezaščitenem odnosu. Leskovškova je povedala, da je ta na voljo predvsem okuženim parom, ki jim denimo med odnosom poči kondom, kar se lahko zgodi. Takrat ima neokuženi partner na volj 72 ur, da vzame zdravilo, ki prepreči okužbo. Da pa bi pa vsevprek uporabljali zdravila (cena znaša okoli 500 evrov) in se še naprej vedli skrajno tvegano in neodgovorno, ne bi imelo smisla.
»Ne gre za moraliziranje, ampak preprosto dejstvo, da imamo kondom, ki je najbolj varna in zanesljiva bariera, ki fizično ščiti pred prenosom virusa do vseh teh tekočin, s katerimi se lahko okužimo, se pravi stika s krvjo, sluznicami in spermo,« razloži Leskovškova. Zdravnik pa jih bo predpisal tistemu, ki potuje v države, kjer je prevalenca aidsa zelo visoka, kjer ni mogoče dobiti kondomov, če je alergičen na lateks ali ima težave z uporabo kondomov.
Hitri testi nezanesljivi
Evita Leskovšek pojasnjuje, da so zanesljivi le testi krvi, in odsvetuje hitro testiranje s testi, ki jih je mogoče dobiti po spletu. Ti so zgolj za prvo informacijo, ki jo je treba vedno preveriti s potrditvenim testom in v primeru pozitivnosti še s testom v referenčnem laboratoriju. Hitrih testov ni mogoče prepovedati, jih pa stroka odsvetuje, saj so v tujini že znani primeri samomorov zaradi stiske ob lažnih izidih.
Naši mladi po mnenju Leskovškove dokaj poznajo aids in jih na začetku spolne kariere kondom uporablja več kot tri četrtine. Žal pa pozneje kondom opuščajo in je tako ta pri nas problem srednje generacije, ki ga nadomešča s kontracepcijskimi tabletami. V njihovi zavesti je namreč pomembneje preprečiti neželeno nosečnost kot morebitno spolno prenosljivo okužbo, je jasna Evita Leskovšek. Dodaja, da ima na področju sistematičnega izobraževanja mladih velike vrzeli tudi naš šolski sistem, ki spolno vzgojo prepušča entuziastom in dovoljuje, da mladi iščejo včasih kar strašljive dezinformacije na spletu, kjer ni cenzure.
