Majda Spindler, dr. med., specialistka otorinolaringologije z oddelka za otorinolaringologijo in kirurgijo glave Splošne bolnišnice Maribor že vrsto let pomaga ljudem, ki nočne tišine in miru ne jemljejo kot nekaj samoumevnega.

Kaj je tinitus in kakšne zvoke slišijo osebe, ki imajo ta simptom?

Beseda tinitus izhaja iz latinske besede tinnere in pomeni zvoniti. Gre za medicinsko poimenovanje zvoka, ki ga slišimo v enem ali obeh ušesih oziroma glavi in nima izvora v okolici. Obsega lahko zelo različne zvoke od čistih tonov do večplastnih zvokov, kot so šumenje, piskanje, brnenje ali razbijanje, zvok lahko oponaša celo veter, sikanje pare, žvižganje, petje ptic, oglašanje čričkov ipd.

Kako pogosta je motnja?

Približno 17 odstotkov vsega prebivalstva ima izkušnje s tinitusom, 5 odstotkov pa jih ima resnejše, klinične težave, ki segajo od zmernega draženja do popolne nesposobnosti za normalno življenje, opisani so tudi samomori. Razlik glede pogostnosti tinitusa med ženskami in moškimi ni, tudi večjih geografskih razlik ni. Je pa v državah z višjim standardom in bolj razvitim zdravstvenim sistemom več takih, ki se oglasijo pri zdravniku zaradi tinitusa. Polovica tistih, ki imajo tinitus, ima tudi okvaro sluha, od 20 do 40 odstotkov pa še preobčutljivost za glasne zvoke iz okolja.

Zakaj se tinitus pojavi?

Tinitus ni bolezen, ampak bolezenski znak, ki ga lahko povzročijo različne bolezni in stanja. Nastane lahko zaradi obolenja ušes, predvsem pri kronični in akutni akustični travmi, pri izpostavljenosti hrupu, starostni naglušnosti, nenadni izgubi sluha, vnetjih, poškodbah, otosklerozi, Menierovi bolezni ... Nastane lahko tudi zaradi bolezni srca in ožilja, bolezni presnove ter pri nekaterih sistemskih, nevroloških, psihiatričnih boleznih, stresu, poškodbah glave in vratu. Povzročajo ga tudi nekatera zdravila in kemikalije.

Kako nastane tinitus, še vedno ni povsem razjasnjeno. Vse preiskave in izkušnje kažejo, da nastajajo v začetku spremembe v čutnih slušnih celicah notranjega ušesa, kjer se mehanska energija zvoka preko procesov v celici pretvarja v bioelektrično, ki preko živčnih poti prispe v možganske centre. Pri poslušanju (tudi tinitusa) sodelujejo različni deli možganov, na primer limbični sistem, ki je odgovoren za občutke, čustva, procese učenja, ter prefrontalni korteks, ki je odgovoren za obnašanje in vedenje. Zaradi tega lahko na stopnjevanje tinitusa vplivajo še stres, depresija, nespečnost, strah ter napetost. Čeprav najdemo v začetku vzrok za tinitus v notranjem ušesu, pa se čez čas proces spremeni, informacija kroži v možganih in ni več odvisna od podatkov iz ušesa. Tinitus potemtakem bolj doživljamo kot slišimo. Če v takem stanju uničimo uho, prerežemo živec, ostaja tinitus nespremenjen, ne preneha.

Lahko zvoke poleg prizadetega sliši še kdo »od zunaj«?

Tinitus delimo na objektivni in subjektivni. Prvega lahko preiskovalec sliši ob preiskovančevem ušesu, naravnost ali s slušalko. Pojavi se pri žilnih nepravilnostih (arteriovenoznih obvodih, arterijskih in venskih stenozah, anevrizmah), pri disfunkciji Evstahijeve troblje, mioklonusu mišic bobnične votline, nepravilnostih v čeljustnih sklepih in žvekalnih mišicah. Subjektivni tinitus pa sliši samo preiskovanec.
Po časovnem poteku delimo tinitus na akutni, ki traja do tri mesece in na kronični, ki traja več kot tri mesece. Ta delitev je pomembna zaradi obravnave. Pri akutno nastalem tinitusu je potreben pregled pri zdravniku, ki ugotovi vzrok za bolezenski znak, če je to možno, in ga tudi ustrezno zdravi oziroma da navodila. Tinitus pogosto odpravijo neznačilna zdravila in navodila.

Kako hrup v ušesu zdravimo?

Pri kroničnem tinitusu uspešnega zdravila ni. Obstaja sicer nekaj zdravil in metod, tudi alternativnih, ki pa ne dajejo dobrih rezultatov, niso ponovljivi in jih ni možno uporabljati za vse prizadete. Tudi operativne terapije ni. Če obstaja istočasna naglušnost, je priporočljiv slušni aparat. Obstajajo tudi aparati, ki proizvajajo različne zvoke, ki delno prekrivajo tinitus.
Vemo, da 80 odstotkov ljudi s tinitusom z njim nima večjih težav, 20 odstotkov pa jih ima srednje do večje težave. Ali je simptom moteč ali ne, ni odvisno od značaja tinitusa ali drugih dejavnikov, temveč predvsem od čustvenega odziva na tinitus. Ne glede na to, kako glasno tinitus zaznavamo, testiranja kažejo, da tinitus ni glasnejši kot 5 do 15 decibelov nad pragom sluha, tudi če ima prizadeti občutek, da se je tinitus povečal. Torej je zvok zelo tih, 10 decibelov odgovarja šelestenju listja v brezvetrju. Požiranje sline sproži zvok glasnosti 30 decibelov, pa vendar ga ne slišimo, razen če smo nanj posebej pozorni.

Edina razmeroma uspešna terapija je kzapleten pristop k tinitusu, ki ga imenujemo tudi »retraining terapija«. Sloni na 4 temeljih:

1. Svetovanje. Bolnika seznanimo s tinitusom, dokler ga ne razume in sprejme. To je osnova za nadaljnje delo, še posebej zato, ker je bolnike pogosto strah, da bodo oglušeli, da je tinitus znak kapi, tumorja ali kake druge resne bolezni. Pogosto je potrebnih več pogovorov, obravnav.
2. Psihološka obravnava. Stres, notranja napetosti, prikrita nasprotja, problemi v partnerskih odnosih in depresivne motnje so pogosto vzrok ali spremljajoči znaki tinitusa. Psiholog pomaga odkriti povezave in razviti načine za odpravo težav. Pogosto pomaga skupinska obravnava z ljudmi, ki imajo podobne težave.
3. Tehnike sproščanja pomagajo pri obvladovanju stresa, prepoznavanju lastnega stanja, nas naredijo bolj sprejemljive za obremenitve v vsakodnevnih položajih in povečujejo kakovost življenja. Trening poslušanja nas naredi bolj dovzetne za zvoke iz okolja.
4. Oskrba s slušnimi aparati ali aparati, ki nadzorujejo tinitus (tinitus masker), s katerimi zmanjšamo glasnost tinitusa.

Postopek take terapije je dolg mesece, včasih tudi leta in zahteva lastno zavzetost, ne daje pa zagotovil, da bo tinitus prenehal. Kljub temu so uspehi zdravljenja razmeroma dobri. Čeprav tinitus ne preneha pri vseh, pa je skoraj vedno manj glasen, manj moteč, zmanjšajo se vzporedne težave, izboljša se kakovost življenja.

Nasvet za tiste s tinitusom:

1. Naučite se živeti s tinitusom v vsakodnevnem življenju, prostem času, pri športu. Z njim lahko počnete vse kot prej. Ne izogibajte se družbi, izogibajte se le izrazitemu hrupu. Če ste naglušni, uporabljajte slušni aparat.
2. Sami poskušajte zmanjšat tinitus: izogibajte se zelo tihemu okolju, poslušajte zvoke v okolju in se jih veselite, poiščite družbo takih, ki imajo podobne težave, pa zaradi njih ne stokajo, ampak imajo pozitiven odnos do življenja. Naučite se sprostiti in zdravo živeti.
3. Zaščito za ušesa, vato, zamaške uporabljajte samo, če ste v velikem hrupu.
4. Poslušajte glasbo, igrajte inštrument, uživajte. Glasba ne škodi pri tinitusu, prija pa duši.
5. Pustite se pritegniti zvokom iz okolja, obiščite koncerte, kino predstave, plese.
6. S tinitusom lahko greste na potovanja, tudi na letalo, lahko plavate in se potapljate.
7. Ukvarjajte se s katerim koli športom. Nekateri sicer opažajo, da se tinitus po športni aktivnosti poveča, vendar stvarno merjeno, ne gre za večjo glasnost, ampak za subjektivni občutek. Vsaka športna aktivnost obogati življenje.
8. Za tinitus na žalost ni diete. Uživanje alkohola pri tinitusu je priporočljivo samo v zmernih količinah, tobak pa odsvetujemo.

 

Moje zdravje št. 30 / 23. januar 2007

foto: www.siemens-hearing.com, TZS