Sindrom fibromialgije je obolenje, zelo podobno sindromu kronične utrujenosti. Bolnik ima lahko eno ali obe obolenji hkrati. Če vas pogosto »vse boli« in težko določite boleče mesto, če niti po spanju niste spočiti in ste nenehno utrujeni, je zelo verjetno, da se srečujete s fibromialgijo, redko in še donedavna slabo poznano boleznijo.
»Fibromialgijo uvrščamo med redke revmatske bolezni, za katero je značilna nepojasnjena, razpršena bolečina. Bolniki tožijo predvsem o bolečinah v sklepih, mišicah in zbadanju v hrbtenici. Vzrok zanjo ni znan. Mogoče je, da bolezen sproži kakšna okužba ali poškodba, da gre za spremembo v osrednjem živčnem sistemu, da imamo prenizko raven serotonina v možganih, a resničnega vzroka ne poznamo,« pravi specialistka fizikalne medicine in rehabilitacije v laški Thermani Slavka Topolić, ki se s tistimi, ki se spopadajo s to boleznijo, srečuje ne le pri svojem delu, temveč jim pomaga tudi v Društvu za fibromialgijo. Kot dodaja, je zelo verjetno, da smo oboleli za fibromialgijo, če poleg kronične utrujenosti konstantna bolečina vztraja najmanj tri mesece in se ob tem še nasploh slabo počutimo, imamo težave z odvajanjem blata ali urina, vse slabše vidimo, imamo suha usta in oči...
Diagnozo lahko postavi šele revmatolog
A Topolićeva poudarja, da je diagnozo zelo težko postaviti. Tudi zato, ker so običajno laboratorijski in radiološki izvidi razmeroma dobri. Zaradi nenehne bolečine in vsakodnevne utrujenosti pa bolniki težko opravljajo že vsakodnevne rutinske obveznosti in običajna hišna opravila, kaj šele, da bi sledili tempu na delovnem mestu. In nekoga, ki je nenehno utrujen, povrhu vsega pa ima bolečine, lahko doleti krivica, ker ga označijo za lenega ali psihiatričnega bolnika. »Dejansko lahko ti bolniki mesece in celo leta hodijo od enega specialista do drugega, na koncu pa so napoteni k revmatologu, ki jim postavi končno diagnozo fibromialgije. Zatem jih ta napoti tudi na pregled k psihiatru, ki jim predpiše določene analgetike, da se bolečina umiri. Se pravi revmatolog, psihiater in fizikalna terapija so ključni za uspešno zdravljenje fibromialgije,« poudarja Topolićeva in dodaja, da gre za večdisciplinarni pristop, ki se je izkazal za učinkovitega in uspešnega. »Poleg protibolečinskih zdravil bolnikom priporočamo čim več hoje in gibanja v naravi, po možnosti s pohodnimi palicami in v družbi, prijajo jim tudi plavanje in skupinska telovadba v vodi, tople kopeli v termo-mineralni vodi, protibolečinske terapije in druge metode zdravljenja, predvsem pa je pomembno druženje. Najpogosteje obolevajo za to boleznijo ženske srednjih let, seveda pa tudi moški in mlajši niso nikakršna izjema,« pravi Topolićeva. In dodaja, da je izrednega pomena tudi pravilna prehrana s čim več sadja in zelenjave in čim manj mesa. Fibromialgijo medicina pozna že vsaj 150 let, šele leta 1990 pa je to bolezen uradno priznalo ameriško združenje revmatologov. V Sloveniji je ta trenutek okoli 500 bolnikov z diagnozo fibromialgije, že deset let pa obstaja društvo, ki združuje tako bolnike kot podporne člane in jim ponuja vso strokovno pomoč.
Alergije, hormonske motnje, težave s ščitnico
Kot pravi Veronika Felicijan, predsednica in ustanovna članica društva, ki se tudi sama spopada s fibromialgijo, so v tem desetletju dosegli izreden napredek. To je pokazala anketa, ki so jo med bolniki izvedli ob ustanovitvi društva in ponovno pred poldrugim letom. »Ta je pokazala, da pri odgovorih na vprašanja, ki se nanašajo na naravo same bolezni, ni večjih razlik. Prijetno presenečeni pa smo, da so ogromne razlike v poznavanju te bolezni, in to tako pri zdravnikih kot laični javnosti,« pripoveduje Felicijanova. Sama, pravi, se je z zametki te bolezni soočila že v otroštvu. »Šele zdaj, ko se oziram nazaj, vem, da sem pri določenih stvareh opazila preobčutljivost. Sčasoma so se temu pridružile še hormonske težave in takrat sem že vedela, da gre za resno bolezen. Meni osebno se je to izkazovalo z bolečinami predvsem v hrbtenici in izpuščaji po rokah in nogah, spet drugi so bolj utrujeni, skratka, ni nekega pravila, ki bi veljalo za vse, zato je postavitev diagnoze toliko težja,« se spominja Felicijanova. Veliko ljudi pa ima tudi težave s ščitnico. Poudarja, da imajo v društvu skupine za samopomoč, ki močno pripomorejo k boljšemu počutju in s tem tudi višji kakovosti življenja, vsako leto pa za člane pripravijo tudi vsaj dve izobraževanji in srečanji z različnimi strokovnjaki.