Inkubacijska doba ebole – čas od okužbe do njenih prvih znakov – traja od dva dni do tri tedne. »Dokler človek nima vidnih znakov bolezni, ni kužen,« je pojasnila dr. Nuška Čakš Jager z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja. Prvi simptomi so visoka vročina, oslabelost, bolečine v mišicah, glavoboli in suho grlo. Temu sledijo bruhanje, diareja, izpuščaji ter notranje in zunanje krvavitve.

Laboratorijski izsledki med simptome uvrščajo tudi nižjo vrednost belih krvnih celic in krvnih ploščic ter povišano vrednost jetrnih encimov. »Diagnozo postavimo z laboratorijsko preiskavo krvi, s katero dokazujemo prisotnost virusa ali protiteles,« je pojasnila Čakš-Jagrova.

Ob prvih simptomih, ki so značilni za ebolo, je treba nemudoma obvestiti najbližjo zdravstveno ustanovo, saj sta izolacija in primerna zdravstvena oskrba ključni za preživetje.

Najbolj ogroženi so zdravstveni delavci, ki negujejo in zdravijo bolnike, ter družinski člani, ki bivajo skupaj z bolnikom.

Telesne tekočine

Virus ebole se med ljudmi prenaša prek bližnjega in neposrednega fizičnega stika z okuženimi telesnimi tekočinami. Najbolj kužne so kri, fekalije in bruhanje. Raziskave so pokazale, da je virus prisoten tudi v materinem mleku, urinu, spermi, solzah in slini. V spermi okrevajočega moškega lahko virus preživi tudi več kot osemdeset dni.

Okuženi predmeti

Virus se lahko prenese tudi posredno, in sicer če pridemo v stik s površinami in objekti, ki so bili predhodno okuženi z virusom.

Hrana

Okužba se na človeka prenese prek stika z mrtvimi ali bolnimi divjimi živalmi (šimpanzi, gorile, opice). Primaren vir preteklih izbruhov ebole je bil najverjetneje stik človeka z okuženimi živalmi prek lova, mesa in priprave mesa okuženih živali. Če je meso primerno pripravljeno, dovolj termično obdelano, se prek njega ne moremo okužiti, saj s kuhanjem virus ebole uničimo.

Zrak

V dokumentaciji raziskav preteklih izbruhov ebole niso opazili, da bi se virus prenašal po zraku. Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da nam »zdrav razum in opazovanje povesta, da je širjenje virusa s kašljanjem ali kihanjem zelo redko, če sploh obstaja«.

Vsi pretekli primeri okužb so se po njihovih podatkih zgodili prek neposrednega stika z bolnikom, ki je že kazal simptome.

Virusne bolezni ne spreminjajo načina prenosa

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije znanstveniki še niso prišli navzkriž z virusom, ki bi dramatično spremenil svoj način prenosa. Kot primer navajajo epidemijo ptičje gripe – »virus med milijardami ptic kroži že vsaj dvajset let, njegov način prenosa pa ostaja praktično enak«.

»Predvidevanja, da bi virus ebole lahko mutiral v obliko, ki bi se med ljudmi z lahkoto širila po zraku, so zgolj neutemeljene špekulacije, saj za kaj takega ni nobenega dokaza.«

Preden gremo k zdravniku

Čakš-Jagrova opozarja, da ko se vrnemo s potovanja iz ogroženih krajev, moramo biti še tri tedne pozorni na morebitni pojav bolezenskih znakov. »Če smo bili na potovanju v neposrednem stiku s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami živih ali mrtvih oseb, skupaj z nezaščitenimi spolnimi odnosi z bolnikom, se moramo čim prej posvetovati z zdravnikom.«

Pomembno je, da zdravnika pokličemo in povemo, da smo bili na območju, kjer poteka izbruh ebole. Pred odhodom v zdravstveno ustanovo po telefonu obvestimo osebje, da se zaposleni pred sprejemom ustrezno zaščitijo. Kljub temu da se je ebola v začetku tedna pojavila tudi v Španiji, je po besedah Čakš-Jagrove ocena tveganja za Slovenijo še vedno nizka.

Ebola