Demence, za katero naj bi pri nas trpelo okoli 30.000 ljudi, se niti z zdravili ne da pozdraviti, je pa njeno napredovanje mogoče upočasniti – tudi z ustreznimi dejavnostmi. Sprva je bolezen šokantna predvsem za obolelega, saj se zaveda izgub svojih sposobnosti. Kasneje se zaradi tega lahko začne zapirati v svoj svet, kar predvsem svojci težko razumejo. Težave, ki jih lahko prinese demenca, so zelo različne in številne, včasih tudi težje obvladljive, pravi delovna terapevtka v Domu starejših občanov Fužine Monika Vrhovnik Hribar: »Sčasoma človek pozabi vsakdanje stvari, na primer zakaj in kako si je treba umiti roke. Ne razume, zakaj stoji pred umivalnikom, medtem ko iz pipe teče voda. Zgodi se, da se nekega dne oboleli ne zna obleči, ne ve, kaj naj počne s hrano, ki ga med kosilom čaka na krožniku.«

Zato se strokovnjaki različnih področij pri delu z dementnimi poslužujejo različnih dejavnosti. »Pomembno je, da s tehnikami kognitivnega treninga in aktivnostmi skušamo obuditi, ohraniti in krepiti aktivnosti, ki so posamezniku z demenco še blizu, opozarja Vrhovnik-Hribarjeva.

Tako je nastal set iger za dementne, ki je plod timskega dela, saj so pri njegovem nastajanju sodelovali različni strokovnjaki s področja demence, dementni ljudje, študentje akademije za likovno umetnost, oblikovalci in mnogi drugi pod okriljem Razvojne agencije ljubljanske urbane regije.

Devet kock za spodbudo

Inovativen set iger za dementne sestavlja devet kock, ki jih polnijo slike, nam je inovativno novost predstavil oblikovalec Jure Miklavc iz Studia Miklavc. Na slikah so hrana, emocionalni dogodki iz življenja, kot so na primer poroka, rojstvo otroka, pa različni predmeti, živali... »Kocka z živalmi na primer lahko dementnemu služi za miselno razvrščanje v skupine: domače živali, velike živali, divje. Spomni se lahko tudi kakšnega doživetja, povezanega z živalmi.« Na takšen način se pri dementnem krepijo in ohranjajo tiste miselne sposobnosti, ki jih bolezen še ni prizadela. Intenzivnost igre je zato odvisna od njegove zmogljivosti. »Posebnost seta je, da je namenjen izključno dementnim in ne izhaja iz otroških družabnih iger, kar je lahko zanje podcenjujoče.« Ob kockah s slikami pa komunikacija z dementnim steče sproščeno, zato so igre posebej primerne za tiste, ki dementne oskrbujejo doma. »Tudi strokovnjakom so lahko v pomoč, nikakor pa jih ne morejo nadomestiti,« še opozarja Miklavc.

Revmatiki se nikomur ne bodo priklanjali

Ker brez povezovanja znanja z različnih področij pri takšnih novostih ne gre, so tudi spletni portal za revmatike z naslovom Nikomur se ne priklanjam zasnovali skupaj Društvo revmatikov Slovenije, Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije in Društvo Pekinpah. Pri razvijanju so sodelovali oblikovalci, oboleli, člani Društva revmatikov Slovenije in revmatologi.

»Spletna skupnost, ki bo nastala s forumom, bo zagotavljala podporo obolelih z isto diagnozo obolelim, namenjena bo predvsem tistim med 20. in 40. letom starosti, njihovim svojcem in splošnim zdravnikom. Za informativni del o obolenjih in za moderiranje razprav na forumu bodo skrbeli revmatologi v sodelovanju z Društvom revmatikov Slovenije,« nam je povedala Petra Zajc iz omenjenega društva. »Bistvo se torej skriva v iskanju, zastavljanju in ponujanju odgovorov, kako kljub kronični bolezni živeti bolje.« S kroničnimi bolečinami, vnetji, okorelostjo in izgubo funkcije sklepov, ki sodijo med posledice vnetnih revmatičnih bolezni, v Sloveniji živi kar od 40.000 do 60.000 bolnikov.

Uporabnik v središču

Tako igre za dementne kot spletni portal sodijo med inovativne pristope v zdravstvu, saj v središče postavljajo uporabnika in njegove potrebe oziroma želje, pojasnjuje mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije. Ekipe, ki se lotevajo takšnih nalog, morajo biti po besedah Madjarjeve interdisciplinarne: strokovnjaki z različnih področij prispevajo svoje specifično znanje, s svojimi različni pogledi na isti problem pa nenehno »izzivajo« druge strokovnjake v ekipi k ponovnemu premisleku in iskanju vedno boljših rešitev. Do slednjih pa ekipe ne pridejo čez noč – včasih traja tudi leto ali dve. »Treba je razumeti kompleksne vsebine, način razmišljanja in življenje ciljnega uporabnika, pa tudi njegovo okolico in ljudi, s katerimi se srečuje.«

Tako je omenjeni komplet družabnih iger trenutno v fazi razvoja prototipa, spletni forum pa naj bi v praksi zaživel že pred novim letom.