»Roke si je treba umivati, da odstranimo škodljive mikrobe – bakterije in viruse – ki bi jih prek rok lahko vnesli v telo,« opozarja dr. Jana Kolman z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja. Med mikrobi, ki jih dobimo na roke, je namreč veliko takih, ki povzročajo okužbe in bolezni. »Če si roke umivamo temeljito, lahko tako teoretično preprečimo vsako nalezljivo bolezen, ki se prenaša z umazanimi rokami.«
Po besedah Kolmanove lahko z ustrezno higieno rok preprečimo akutne driske ter obolenja dihal, kot so prehladi in gripe. Verjetnost za okužbo je največja v javnih zaprtih prostorih – trgovine, čakalnice, kinodvorane – kjer se zadržuje več ljudi.
V Dezinfekcijskem društvu Slovenije opozarjajo, da lahko s pravilnim in rednim umivanjem rok možnost okužbe dihal zmanjšamo za trideset odstotkov, možnost okužbe prebavil pa za skoraj polovico. Aktiven človek se v pol ure dotakne tudi do tristo različnih površin, na katerih so lahko zdravju škodljivi mikroorganizmi. Redno in pravilno umivanje rok je zelo pomembno pred jedjo, po uporabi stranišča ali zamenjavi plenic, rokovanju, prihodu domov, dotikanju živali, denarja, pred obiskom bolnika in po njem, pred pripravo hrane...
»Za higieno zunanjih otroških igral, nakupovalnih vozičkov, bankomatov in podobnih javnih površin, ki se jih dotika večje število ljudi, pri nas ni dobro poskrbljeno, saj se jih čisti zelo redko ali nikoli,« je opozorila mag. Maja Krašovec, generalna sekretarka Dezinfekcijskega društva Slovenije, in dodala, da je prav zato tako zelo pomembna dobra higiena rok.
Najbolj »umazani« starejši moški
Izsledki raziskave zdravstvene fakultete so pokazali, da si skoraj četrtina Slovencev po uporabi stranišča ne umije rok. Raziskavo so opravili v nakupovalnih in mestnih središčih po Sloveniji, pod drobnogled pa so vzeli več kot tisoč šeststo naključno izbranih uporabnikov javnih stranišč.
Raziskava je namignila, da so moški bolj »umazani« kot ženske, saj si rok po uporabi stranišča ni umil vsak tretji moški, med ženskami pa je bila vsaka deseta tista, ki ni poskrbela za ustrezno higieno. Najslabše higienske navade so zabeležili pri starejših moških, med katerimi si kar polovica ni umila rok, najbolje pa so se odrezale mlade ženske, med katerimi si rok ni umilo »le« sedem odstotkov.
Ugotovili so še, da je bilo med tistimi, ki so si po uporabi stranišča roke umili, več kot štirideset odstotkov takšnih, ki tega niso storili »v skladu s pravilno tehniko umivanja rok«.
Milo in topla voda
Kolmanova pojasnjuje, da je pomembno, da se držimo pravilnega zaporedja in roke pod toplo tekočo vodo najprej dobro splaknemo. Na tako navlažene roke nanesemo milo, ki ga vtiramo vsaj dvajset sekund po celotni površini dlani, hrbtišč, med prsti in pri tem ne pozabimo palcev ali predelov pod nohti obeh rok. Sledi dobro spiranje mila s toplo tekočo vodo z rok, ki jih nato dobro osušimo.
»Najbolje je, da jih obrišemo do suhega s papirnato brisačo, doma pa s svojo brisačo za roke,« je še povedala Kolmanova in dodala, da je dobro, da »pipo zapremo s komolcem ali papirjem, še posebno, če nismo doma«.
Kadar milo in voda nista na voljo, lahko uporabite sredstvo za razkuževanje rok, ki naj vsebuje vsaj šestdeset odstotkov alkohola. Pri tem pa je treba vedeti, da antibakterijska dezinfekcijska sredstva za roke uničujejo mikroorganizme, vendar ne odstranjujejo umazanije z rok. V dezinfekcijskem društvu še opozarjajo, da je umivanje z vodo in milom nujno potrebno, kadar so roke vidno umazane, saj se razkuževalna tekočina sprime z umazanijo in se z rok odlušči, kar zmanjša učinkovitost razkuževanja.