Nedavno so na Japonskem, v Franciji in Španiji osamili sev bakterije Neisseria gonorrhoeae, povzročiteljice gonoreje, ki je odporna proti vsem zdravilom, ki jih uporabljamo za zdravljenje gonoreje. To je za ves svet slabo, saj smo bili nenadoma soočeni z resno grožnjo, da bo gonoreja, ki je bila do tedaj relativno enostavno ozdravljiva spolno prenosljiva okužba – in sicer z enim odmerkom ceftriaksona/cefiksima – postala neozdravljiva bolezen, kar bi imelo številne negativne učinke na reprodukcijsko in splošno zdravje ljudi.
Kako je prišlo do tega?Zakaj se je to zgodilo? Ker je gonokok bakterija, ki si zelo učinkovito izmenjuje genetski material med sabo, in ker se zelo učinkovito širi med ljudmi z nezaščitenimi spolnimi odnosi. V zgodovini je prav zaradi tega razvila odpornost proti vsem antibiotikom, ki so jih uporabljali za zdravljenje gonoreje.
Ali je torej do te odpornosti bakterije, ki povzroča gonorejo, prišlo tudi v Sloveniji?V Sloveniji tako odpornega gonokoka še nismo osamili, vendar pa smo v letu 2011 odkrili in opisali enega izmed redkih primerov neuspešnega zdravljenja gonokoknega vnetja žrela s ceftriaksonom. To okužbo žrela je povzročil sev gonokoka, soroden omenjenima gonokokoma, ki se je le malenkost razlikoval od njiju. Potrebna bi bila zgolj ena dodatna mutacija, da bi se to zgodilo.
Kako razširjena je gonoreja v Sloveniji?V Sloveniji je bilo leta 2012 prijavljenih okoli 45 primerov gonoreje, večinoma v moški populaciji, predvsem v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Vendar ocenjujemo, da je dejansko število gonoreje bistveno večje. Predvsem nas skrbi zelo slabo odkrivanje okužbe pri ženskah, kjer bolezen največkrat poteka brez simptomov. Mikrobiološka diagnostika gonoreje, ki edina lahko zanesljivo izključi bolezen, se ne uporablja dovolj pogosto.
Kako pa ste se v UKC Ljubljana odzvali na odkritje gonokokov, ki so odporni proti antibiotikom?Po odkritju tovrstnih sevov ekstremno odpornih gonokokov smo vse sile usmerili v preprečevanje nastanka in širjenja podobnih sevov. Pri tem sta pomembni predvsem dobro prepoznavanje okužbe – diagnostika in učinkovito zdravljenje. Na tak način prekinemo krog prenosa okužbe. V okviru diagnostike sta pomembni dostopnost in uporaba metod, s katerimi lahko določimo tudi občutljivost za antibiotike. V okviru zdravljenja smo v odgovor na pojav odpornosti uvedli zdravljenje z dvema antibiotikoma v visokih odmerkih (ceftriaksona in azitromicina). Zdravljenje samo z enim antibiotikom ni več priporočljivo. Prav tako je treba po končanem zdravljenju ugotoviti njegovo uspešnost.
Na tak način bomo najverjetneje zmanjšali število odpornih gonokokov. Žal pa nas zgodovina uči, da bo to le odložilo razvoj še bolj odpornih gonokokov, ki se bodo v nekaj letih, upajmo, da v desetletjih, prilagodili na višje koncentracije antibiotikov in se bodo kljub temu širili. Zdi se, da bo zaradi odpornosti gonoreja ponovno postala zelo pomembna in bistveno pogostejša okužba, kot je bila še nedavno.
