Ljudje pri soočenju s hudo boleznijo pogosto doživijo šok. Pa ne gre samo za diagnozo raka, saj so hude tudi nekatere kronične bolezni, tudi stres. »Slovenci se z diagnozo hude bolezni ne znamo pravilno soočiti, predvsem pa je malo ljudi na to psihično tako dobro pripravljenih, da lahko to hudo obdobje prebrodijo sami in pri tem celo nekaj pridobijo. Posameznik bi moral v celotnem obdobju zdravljenja in tudi po njem živeti čim bolj kakovostno, zato je psihična podpora nujni del celovitega zdravljenja, ki lahko brez dvoma pripomore k boljši obravnavi bolnikov,« pozdravlja ustanovitev društva Srečališče predstojnica oddelka za hematologijo in onkologijo v celjski bolnišnici dr. Mateja Grat. V omenjeni bolnišnici so se njihovega projekta zelo razveselili, saj je celostna obravnava bolnikov že nekaj časa njihov primarni cilj. »Ni vse samo v operacijah, novih zdravilih in novi tehnologiji, pomembna je celostna obravnava bolnika, ki zajema vse od pravilne prehrane, torej prehransko obravnavo, pa tudi vključevanje kliničnega farmacevta, psihologa ter psihoterapevta,« poudarja Gratova, ki se vsak dan srečuje s hudimi stiskami bolnikov vseh starosti.
Nastanek raka je močno povezan s kakšnim stresnim dogodkom
Kot pravi Sabina Rožen iz društva Srečališče, kjer se ukvarjajo s psihoterapijami in združujejo ljudi, ki jih je združila bolezen, je njihov cilj pomagati vsem onkološkim bolnikom, ki si želijo strokovne podpore, dolgotrajno bolnim otrokom in mladim, ki zaradi bolezni ne živijo običajnega otroštva in mladostništva, pa tudi vsem staršem, družinskim članom in drugim svojcem, ki so lahko svojim bližnjim v času trajanja hude bolezni v veliko podporo in pomoč. »Bolezen je posebno stanje. Človek se šele v času trajanja in soočenja s hudo boleznijo sreča s stvarmi, za katere pred tem ni imel časa, niti o njih ni razmišljal. Bolezen prisili človeka, da se ustavi, da se sreča z občutki in čustvi, s katerimi se prej ni soočil. Hkrati bolezen prinese tudi veliko obupa, strahu, tudi osamljenosti. Običajno smo v času bolezni, zlasti pri raku, do ljudi bolj obzirni, kar je dobro. Ni pa dobro, če je človek v tem času zdravljenja sam in da se nima s kom pogovarjati. Slovenci smo namreč narod, ki o resnih boleznih težko spregovori, zato je prav, da imamo takrat ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupamo in nas razume,« pravi Roženova. In dodaja, da je zlasti pojavnost raka zelo povezana s kakšnim doživetim stresom pred določenim obdobjem, na primer letom ali dvema. »In če nam neki stres uspe zmanjševati, je potem tudi okrevanje boljše, boljše pa je tudi splošno počutje,« še doda Roženova, ki se je sama že srečala z gospo, ki je imela za seboj že 12 operativnih posegov. »Bila je do konca pretresena, govorila je o brezupu, bilo jo je strah. In takšnim v našem društvu ponujamo varen prostor, v katerem se lahko srečajo z ljudmi, ki imajo podobne izkušnje. In potem se hitro čutijo bolj varne in lahko govorijo o svoji bolezni, s čimer morda ne želijo obremenjevati svojih bližnjih. Skratka, ko je človek bolan, ni dobro, da je sam,« vabi bolnike Roženova.
K bolnikom pristopijo že v bolnišnici
Sicer pa so vse storitve društva Srečališče brezplačne, saj so denar za projekt, ki je zagotovljen do konca prihodnjega leta, pridobili na evropskih razpisih, med drugim na Norveškem, od koder črpajo tudi dobre prakse. Celjska bolnišnica je le ena od treh partnerjev, ki jim je bila pripravljena na široko odpreti svoja vrata. »Smo ena od 15 nevladnih organizacij v Sloveniji, ki izvajajo pomembne projekte za družbo. Menimo, da je psihosocialna podpora izredno pomembna za bolnike, zato želimo svoje znanje ponuditi čim bliže zdravstveni obravnavi. Bolnikom pogovor nudimo že na samem oddelku v bolnišnici, če želijo, lahko z obravnavo nato nadaljujemo na sedežu našega društva, na Vodnikovi 13, ki je v neposredni bližini bolnišnice,« poudarja Ana Miletič, prav tako strokovna sodelavka društva Srečališče, kjer želijo človeka v času bolezni razbremeniti in ga spomniti, da mora imeti v življenju še naprej svoje cilje, da mora ohraniti svoje hobije in morda pogladiti tudi odnose, ki so mu morda dolgo časa ležali na duši nerazrešeni. Vse to pa je s strokovno podporo veliko lažje. Bolezen običajni ritem neke družine postavi povsem na glavo in nikomur, čigar bližnji trpi, zato ni lahko.
