»V raziskavi, ki že nekaj let spremlja ustno zdravje skupine otrok, so preliminarni podatki pokazali, da imajo danes naši tri- in štiriletniki manj kariesa kot v katerikoli poprejšnji raziskavi. Kariozno spremembo ima namreč samo vsak tretji malček v tej starosti,« navaja Rok Kosem iz Pedontološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Meni, da s tem še ne moremo biti povsem zadovoljni, je pa relativno majhna pogostnost vendarle pomemben dosežek, ki ga je po njegovem mnenju mogoče pripisati posredovanju zobozdravstvenih sporočil v predporodni dobi, preventivnim pregledom malčkov že v drugi polovici prvega leta starosti ter skrbi za dobro ustno higieno in zdrav način prehranjevanja.
»Za ustno zdravje je potrebno preventivno delovati že pred rojstvom otroka, in sicer s skrbjo za ustno higieno nosečnice,« poudarja Rok Kosem in dodaja, da jim to na tečajih za predporodno pripravo, kjer sodelujejo z Ginekološko kliniko, uspeva. Pravi, da ne osveščajo le nosečnic, marveč tudi njihove partnerje. Tveganje prenosa škodljivih bakterij v otrokovo ustno votlino namreč učinkovito zmanjša predvsem skrb za ustno higieno celotne družine. Ob rojstvu namreč otrok nima bakterij, ki povzročajo karies. Z njimi se običajno okuži že v zgodnjem otroštvu, najpogostejši vir prenosa bakterij pa so materina usta. Prenos škodljivih bakterij iz ust staršev v otrokova usta je mogoč tudi z oblizovanjem otrokove žličke ali dude.
Švedska raziskava, ki poteka že 21 let, je dokazala, da imajo mladostniki iz intenzivnega programa za matere dojenčkov boljše stanje ustnega zdravja kot mladostniki v kontrolni skupini tudi pri starosti 20 let, navaja Kosem.
Na pregled že v drugi polovici prvega leta
Po priporočilih v šoli za starše več kot polovica staršev pripelje otroka na preventivni pregled že pred prvim letom starosti. S tem pa še niso zadovoljni, saj zaradi pomanjkanja nacionalne strategije in informacijskega sistema kasneje s sporočili o potrebnosti zgodnjih preventivnih zobozdravstvenih pregledov otrok starše težko dosegajo. Še najbolj jim pri tem pomagajo ozaveščeni pediatri, ki dovolj zgodaj usmerijo starše tudi na zobozdravstvene preglede.
Kot še pravi Kosem, starši pri skrbi za ustno zdravje otrok delajo največjo napako s tem, da ob uporabi zobne paste s fluoridi in skrbjo za zdravo prehrano ne vztrajajo dosledno pri izvajanju osnovne ustne higiene dvakrat dnevno, tudi kadar se malčki upirajo ali protestirajo. S tem zamudijo priložnost za relativno enostavno vzdrževanje ustnega zdravja, ki nekajkrat odtehta morebitne kasnejše invazivne posege, pri katerih trpijo vsi, ki so v njih udeleženi. Dvakrat dve minuti dnevno za čiščenje zob pa ni zahtevna aktivnost, tudi če se otrok kdaj upira, je prepričan Kosem. Starše opozarja, da otroci včasih protestirajo tudi, ko jih je treba oprhati ali skopati, pa nikomur ne pade na pamet, da jih ne bi skopal. Enako mora veljati tudi za ustno higieno, ki ji je treba morda kdaj dodati tudi malo iznajdljivosti. Nič ni narobe, če malčku umivamo zobe z dvema krtačkama oziroma malček sodeluje pri čiščenju s svojo krtačko v roki. Odveč pa je tudi skrb staršev, da bi malčkom ob pravilni uporabi zobne paste s fluoridi te škodile, dodaja Kosem in pojasni, da je za otroke, mlajše od šest let, priporočena majhna količina zobne paste, najbolje v velikosti majhnega zrna graha.
Poskrbite za zdrav nasmeh
»Mi smo zgled svojim otrokom. Če nas vidijo, da si tudi sami dvakrat dnevno umivamo zobe in nam to ni v nadlego, če vidijo, da redno obiskujemo zobozdravnika in nimamo strahu pred njim, za nameček pa imamo tudi sami odklonilen odnos do sladkih pijač, bomo veliko pripomogli k ustnemu zdravju svojih otrok,« meni podpredsednica odbora za zobozdravstvo pri ZZS Diana Terlević Dabić. Ob svetovnem dnevu ustnega zdravja so letos pod geslom Poskrbite za zdrav nasmeh izpostavili prav pomen skrbi za ustno zdravje nosečnic in malčkov. Pripravili so posebne delavnice za otroke in svetovalnico za bodoče starše. Za nosečnice je priporočljivo, da zaradi hormonskih sprememb pogosteje obiskujejo zobozdravnika, ki ga sicer praviloma obiskujemo na pol leta. V obdobju nosečnosti so dlesni bolj nagnjene h krvavenju, saj hormonske spremembe povečajo odziv obzobnih tkiv na bakterije v zobnih oblogah. Govorice o tem, da nosečnice zaradi pomanjkanja kalcija izgubijo po zob na vsakega otroka, pa so iz trte izvite.
Diana Terlević Dabić opozarja, da je za zdravje ustne votline, brez katerega ni dobrega splošnega zdravja, nujna dobra ustna higiena, pravilna prehrana ter preventivni pregledi pri zobozdravniku. Pojasnila je, da želi njihov odbor slediti sodobnim trendom v zobozdravstvu, ki dajejo poseben poudarek zlasti preventivi. Opozarja pa, da se je pri nas za slednjo naredilo še vse premalo. Zgovoren je podatek, da dajejo v Evropi za zobozdravstveno varstvo 1,14 odstotka BDP, v Sloveniji pa desetkrat manj. Je pa že napovedala, da bodo v septembru pripravili preventivni projekt Pravočasen pregled v zobni ambulanti lahko reši življenje, v okviru katerega se bodo slovenski zobozdravniki z brezplačnimi pregledi poskušali vključiti v preventivo za odkritje ustnega raka.
»Ustne in zobne bolezni so vzročno in posledično povezane z najpogostejšimi boleznimi, ki bremenijo naše prebivalstvo. Za te velike zdravstvene probleme pa so večinoma odgovorni isti dejavniki tveganja,« je dejala Terlević-Dabićeva in nadaljevala: »Z razvojem sodobnega zdravstvenega varstva zobozdravniki pridobivamo širše funkcije, kot so presejalni pregledi, nadzorovanje nenalezljivih bolezni (sladkorna bolezen, debelost, povišan krvni tlak), in vodilno vlogo pri izobraževanju bolnikov.«
Marjan Premik s Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega združenja poudarja, da smo za zdravje odgovorni vsi, tako posamezniki kot stroka in politika, in opozoril, da ne moremo promovirati zdravja brez nacionalne strategije za ozaveščanje glede ustnega zdravja. Žal nekateri še vedno menijo, da je zobozdravstvo že kar kozmetika, je dejal in dodal, da v zadnjih dvajsetih letih na tem področju ni bilo narejenega nič. Tudi sredstva so se že prepolovila. Zato je pozval ministrstvo in vlado, naj tudi ustno zdravje vključi v zdravstveni sistem in ga ne obravnava ločeno, naj za skrb za ustno zdravje sprejme ustrezne predpise, vzpostavi informacijski sistem in medsektorsko politiko zdravja. Predlagal pa je tudi, naj končno razmejimo javni in družbeni interes ter javna sredstva usmerimo tja, kjer bodo najbolj učinkovita. Že večkrat smo predlagali, da bi si z javnimi sredstvi popravile zobe in naučile vsega, kar potrebujejo dojenčki, prav nosečnice.«