Pot je še dolga
Odkritje temelji na omejeni študiji raziskovalcev na baltimorski univerzi Johna Hopkinsa, katere ugotovitve so bile objavljene v strokovni reviji The American Journal of Psychiatry.
Kot opozarja vodilni avtor študije Zachary Kaminsky, trenutno ne obstaja način prepoznavanja posameznikov, ki so bolj izpostavljeni tveganju za samomorilnost. "S testom, kot je naš, bi lahko morda znižali stopnjo samomorilnosti s prepoznavo teh ljudi in dovolj zgodnjim posredovanjem," je pojasnil.
Takšen test pa zagotovo vsaj še nekaj let ne bo na voljo javnosti. Njegovo morebitno zanesljivost na večji skupini ljudi bo namreč treba še temeljito preveriti.
Kemična sprememba v genu SKA2
Raziskovalci so sicer ugotovili kemično spremembo v genu SKA2, ki je povezan z odzivom možganov na stresne hormone. Ta gen igra ključno vlogo pri tem, da se nekaj, kar bi lahko bil sicer nepomemben odziv na vsakodnevne težave, spremeni v samomorilske misli in obnašanje, navaja študija.
Raziskovalci so spremembo odkrili s preiskavo možganov ljudi, ki so storili samomor. Pri njih so odkrili pomembno razliko pri SKA2 glede na zdrave ljudi.
Z 80-odstotno gotovostjo ugotovili, koga mučijo samomorilske misli
Prav tako so testirali kri 325 ljudi in ugotovili, da so na podlagi sprememb gena z 80-odstotno gotovostjo lahko ugotovili, koga mučijo samomorilske misli ali je že poskusil storiti samomor. Tisti, ki so izpostavljeni resnemu tveganju, so bili prepoznani z 90-odstotno natančnostjo, s 96-odstotno natančnostjo pa so lahko strokovnjaki na podlagi krvnega testa ugotovili, ali je nekdo že skušal storiti samomor.
Gen SKA2 nadzoruje negativne misli in nadzira impulzivna dejanja. Kjer ga ni dovolj ali je spremenjen, možgani sproščajo neobičajne količine stresnega hormona kortizola, še pojasnjuje AFP.
