Zdravljenje raka, presaditve organov, zdravljenje hudih poškodb in bolezni – tudi ebole, pogosto zaplete bakterijska okužba, za katero so nujno potrebni učinkoviti antibiotiki. A ti zaradi preveč razširjene in lahkomiselne uporabe vse bolj izgubljajo svojo moč in učinkovitost tudi v najbolj nujnih primerih. Zato strokovnjaki bijejo plat zvona in svarijo, da lahko mikroorganizmi razvijejo odpornost, ki bi nas vrnila v čase, ko antibiotiki sploh še niso obstajali in je bilo preživetje odvisno samo od odpornosti organizma.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi samo v Evropi zaradi okužb z bakterijami, proti katerim običajni antibiotiki ne delujejo več, letno umrlo okoli 25.000 ljudi, neustrezna pa naj bi bila kar polovica bolnišnične rabe antibiotikov. In medtem ko se vse večja protimikrobna odpornost vztrajno vzpenja med največje javnozdravstvene težave globalnega sveta, strokovnjaki pozivajo k bolj preudarni rabi antibiotikov, in to ne le v humani medicini, marveč tudi veterini. Prav preudarna raba antibiotikov je namreč najbolj učinkovita strategija preprečevanja širjenja odpornih bakterij.
Učinkovita le preudarna raba
Tudi pri nas se že srečujemo z bakterijami, ki so odporne proti skoraj vsem učinkovitim antibiotikom, ugotavlja izr. prof. dr. Bojana Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. »Antibiotike predpisujemo skoraj vsi zdravniki, vsak dan jih prejme približno 15 od 1000 Slovencev. Predpisujemo in jemljemo jih mimogrede, pogosto le za vsak primer, in ob tem pozabljamo, da gre za eno najpomembnejših skupin zdravil, od katerih je odvisen ves medicinski razvoj,« opozarja Beovičeva in razloži, da je do sedemdesetih let prejšnjega stoletja kazalo, da je človek že dobil bitko z bakterijami in da bakterijske okužbe niso več problem. Potem pa je začel razvoj protibakterijskih zdravil (antibiotikov) usihati, bakterije pa so, tudi zaradi lahkomiselno prekomerne rabe antibiotikov, razvijale nove mehanizme odpornosti.
Zares učinkovitih novih antibiotikov vsaj še naslednjih pet let ni na vidiku. A tudi ko bodo, izkušnje učijo, da niti ti težav ne bodo rešili dolgoročno, saj bodo mikroorganizmi vedno našli način, kako se izogniti vplivu antibiotika. Zato je treba več in takoj narediti predvsem na preudarni rabi antibiotikov, česar pa po mnenju Beovićeve ni mogoče doseči le s predpisi in omejevanji, saj se z njimi nenazadnje zdravi in veliko bolnikov protimikrobno zdravilo tudi nujno potrebuje. Zato mora pri preudarni rabi antibiotikov igrati najpomembnejšo vlogo zdravnikova odločitev, ki mora biti podprta z visoko ravnjo usposobljenosti in znanja. Pomembno vlogo pa bi morala igrati tudi večja ozaveščenost ljudi, saj se danes še vse premalo zavedamo posledic naraščajoče odpornosti mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom – in ne le antibiotikom. Enako velja tudi za zdravila za zdravljenje glivnih in virusnih okužb.
V pravem odmerku, ustreznem intervalu in ustrezno dolgo
»Preudarna raba antibiotikov pomeni jemanje antibiotikov le, ko je to potrebno: v pravem odmerku, v pravih intervalih in ustrezno dolgo,« pojasnjuje Mitja Vrdelja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer spremljajo tudi preudarno rabo antibiotikov v slovenskem in evropskem merilu. Po podatkih naj bi v zadnjem letu antibiotike jemalo 28 odstotkov prebivalcev Slovenije. Bolj spodbuden je zlasti podatek, da jih je 92 odstotkov antibiotike dobilo prek recepta in so jih jih torej jemali v skladu z zdravnikovimi navodili.
Po poznavanju učinkovanja oziroma zdravljenja z antibiotiki Slovenci sicer sodimo nekoliko nad evropsko povprečje, a so možnosti, da preudarno rabo antibiotikov še izboljšamo, še zelo velike. Naši zdravniki namreč danes predpišejo antibiotike vsakemu drugemu bolniku, medtem ko se na Švedskem trudijo in se že približujejo cilju, da bi jih predpisali le vsakemu četrtemu. Otrokom jih pri nas predpisujemo še pogosteje. Po mnenju strokovnjakov bi lahko že zdaj brez posledic predpisovanje omejili kar za tretjino.
Podatki raziskav NIJZ kažejo, da kar 31 odstotkov prebivalcev Slovenije zmotno meni, da antibiotiki zdravijo tudi gripo in prehlad; 45 odstotkov pa, da antibiotiki uničujejo viruse. Se pa kar 95 odstotkov vprašanih zaveda, da lahko antibiotiki ob nepotrebni uporabi postanejo neučinkoviti, česar se sicer zaveda le 84 odstotkov Evropejcev.
Med letoma 2009 in 2013 so raziskave pokazale minimalno izboljšanje znanja o preudarni uporabi antibiotikov, kot najbolj verodostojen vir teh informacij pa so se pričakovano izkazali zdravniki, farmacevti in drugo zdravstveno osebje. Da so zasledili informacije o preudarni rabi, je izjavilo 37 odstotkov Slovencev, polovica teh pa naj bi zaradi teh informacij tudi zares spremenila svoj odnos do antibiotikov. Tako jih je 79 odstotkov informiranih odgovorilo, da se bodo poslej vedno posvetovali z zdravnikom; da jih več ne bodo jemali na lastno pest brez zdravniškega recepta, jih je odgovorilo 38 odstotkov; 31 odstotkov jih je odgovorilo, da ne bodo več shranjevali viškov antibiotikov za prihodnjič, 30 odstotkov pa, da se z njimi ne bodo več »samozdravili«.
Polovica vprašanih se povsem strinja, da ima vsakdo med nami vlogo pri ohranjanju učinkovitosti antibiotikov, 36 odstotkov pa se jih pretežno strinja, da ima vsakdo med nami vlogo pri ohranjanju učinkovitosti antibiotikov.