Akutne levkemije so vse pogostejše in so različna skupina bolezni, ki nastanejo kot posledica mutacije multipotentne krvne matične celice in nato njene nenadzorovane rasti. Vse levkemične celice so potomke ene same maligno spremenjene celice. Te celice ohranijo sposobnost delitve, izgubijo pa sposobnost zorenja. Posledica je kopičenje nezrelih krvnih celic v kostnem mozgu, krvi in različnih organih v telesu. Glede na okvaro celic ločijo akutno mieloično levkemijo in akutno limfatično levkemijo.

Akutne levkemije predstavljajo deset odstotkov vseh rakavih bolezni pri človeku in so na prvem mestu kot vzrok smrti pri bolnikih z rakavimi obolenji, ki so mlajši od 35 let. Na akutno levkemijo pomislijo, kadar ima bolnik dalj časa trajajoče nepojasnjene vročine ali okužbe, ki se ne pozdravijo z antibiotikom, še zlasti če ima ob tem bolnik krvavitve po koži in iz sluznice ter je slabokrven. Akutne levkemije zdravijo praviloma s kemoterapijo (citostatiki). Bolnike, ki so mlajši od 60 let, zdravijo z večjimi odmerki teh zdravil. Citostatiki preprečujejo delitev levkemičnih celic in jih okvarijo, tako da postopoma odmrejo. Večina citostatikov okvari tudi normalne zdrave celice kostnega mozga in drugih organov in tkiv, kar ima za posledico številne neželene stranske učinke. Zdravljenje poteka v ciklusih. Začetno zdravljenje s citostatiki traja do deset dni. Temu sledi obdobje hude okvare kostnega mozga, ko je bolnik povsem brez nastajanja normalnih krvnih celic. To obdobje traja dva do tri tedne in lahko se pojavijo okužbe in krvavitve, ki ogrozijo bolnikovo življenje. Glede na starost in vrsto bolezni 50 do 80 odstotkov bolnikov doseže popolno remisijo, to je stanje brez aktivne bolezni, že po začetnem zdravljenju. Če bi po tem bolnika prenehali zdraviti, bi se bolezen hitro ponovila, zato bolniki dobijo še nekaj krogov kemoterepije. Pri nekaterih bolnikih lahko končajo zdravljenje s presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Ustreznega dajalca krvotvornih matičnih celic najdejo za približno polovico bolnikov.

Bolniki lahko pomoč in podporo najdejo tudi pri sobolnikih, v okviru Društva bolnikov s krvnimi boleznimi. To deluje od leta 1995, vanj pa je vključenih 450 ljudi. Izvajajo posebne programe, ki imajo velik poudarek na pomoči bolnikom v času zdravljenja in po njem, informiranosti bolnika ter skrbi za ohranitev na novo pridobljenega zdravja. Za lajšanje težav bolnikov in svojcev je že peto leto enkrat na teden na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana navzoč član društva, bivši bolnik, ki je na voljo za pogovor. lo