Pravi čas za pravo dejavnost

Čas za ustvarjalnost

Trenutek, v katerem se človeku lahko utrne imenitna domislica, se lahko pojavi kadar koli, vendar pa skupina psihologov in sociologov pod vodstvom dr. Mareike Wieth in dr. Rose Zacks ugotavlja, da so nočne sove pri reševanju problemov, ki zahtevajo inovativnost, intuitivnost in ustvarjalnosti pa tudi kompleksno, nelinearno mišljenje, najbolj učinkovite zjutraj, med 8.30 in 9.30. Zgodnji škrjančki so se pri tovrstnih ustvarjalnih izzivih ravno nasprotno najbolj izkazali popoldne, med 16.00 in 17.30. V preostalem času, ki ne velja za ustvarjalni optimum, so preiskovanci za reševanje problemov potrebovali več pozornosti, zavzetosti, časa in napora. Hkrati je v optimalnem času človek tudi bolj sposoben selekcije podatkov in informacij, filtriranja motečih zunanjih dražljajev ter načrtnega analitičnega mišljenja. Preostali del dneva je človek bolj občutljiv za moteče dražljaje, njegova osredotočenost je manjša, koncentracija bolj difuzna, razmišljanje pa manj ciljno naravnano.

Čas za sporočanje, pojasnjevanje in širjenje idej

Ideje zaživijo, šele ko jih sporočimo in predstavimo svetu. Najboljši čas za tovrstno dejavnost je, dokler je ideja še sveža. Če gre za sporočanje po twitterju, komunikacijski strokovnjaki priporočajo, naj človek to izvede v ponedeljek med 13. in 15. uro, saj je iz tehničnih razlogov (najvišja frekvenca klikov) tedaj najboljši čas za povezovanje in sporočanje. Za promocijo idej na facebooku je najbolje počakati kak dan ali dva – optimalni čas nastopi v sredo ob 15. uri, zelo primerne pa so tudi popoldanske ure ob delavnikih (med 13. in 16. uro), ko je število klikov zelo veliko. Seveda je optimalni čas za sporočanje pogojen tudi z vrsto ideje oziroma sporočila in s ciljno publiko, ki naj bi jo ta dosegla. Raziskava, ki so jo izvedli v internetni analitični inštituciji KISSmetric, potrjuje, da so tudi sobotni popoldnevi zelo obiskani in priljubljeni med uporabniki omrežja facebook, ki se na pragu vikenda podajo na lov za zanimivimi idejami.

Čas za sprejemanje odločitev

Ko ideja prodre v svet, se je treba odločiti, kaj bomo z njo počeli in s kom ter kako bomo sodelovali. Vse to je povezano s sprejemanjem odločitev. Ko gre za odločanje, strokovnjaki poudarjajo staro modrost, da odločitev ni dobro sprejemati v časovni stiski, neprespan in na prazen želodec. Psihologi ugotavljajo, da ima človek največ možnosti, da doseže želeni sporazum in soglasje, neposredno po dobrem obroku. Ugotovitev po mnenju izraelskih in ameriških znanstvenikov z Univerze Ben-Guriona in Univerze Columbia ne velja le za poslovne, marveč tudi za pravne, politične in zasebne odločitve. Raziskave pričajo, da so sodniki po odmoru in zaužitju okusnega obroka bolj dobrovoljni in razumevajoči. Odmor, sprostitev ter krepčilni obrok izboljšujejo počutje in razpoloženje ter spodbujajo pozitivne občutke in čustva, kot so dobrohotnost, razumevanje in naklonjenost. Pozneje, ko je koncentracija glukoze v krvi spet nizka, je stopnja soglasja spet minimalna oziroma pogosto enaka ničli. Zdaj je tudi bolj razumljivo, zakaj se (poslovni) partnerji pred pomembnimi odločitvami srečujejo na poslovnih kosilih, večerjah in vse pogosteje tudi (poznih) zajtrkih.

Gibalni aparat z mišicami, vezmi in sklepi na čelu je v najboljši formi pozno popoldne, okoli 18. ure. Tedaj človek hitreje teče, višje skače, dlje skoči, lažje diha, je bolj spreten in dinamičen ter se bolje suče kot sicer. Njegova telesna temperatura je najvišja, sklepi so najbolj naoljeni in gibljivi, prenos dražljajev prek živčevja najhitrejši, pretok krvi skozi mišice najbolj obilen, srce in ožilje pa sta najbolj odporna. Produkcija testosterona, hormona, ki med drugim spodbuja tudi tekmovalnost pri predstavnikih obeh spolov, se najučinkovitejše odziva na telesno vadbo na pragu večera. Pri posameznikih, ki so se okoli šestih popoldne lotevali treninga vzdržljivosti, so z meritvami dokazali, da zgodnjevečerna vadba bolj krepi mišice in spodbuja tvorbo nove mišične mase kot jutranji trening. O pričujočem odkritju znanstveniki poročajo v strokovni publikaciji Chronobiology International. Poznim večernim in nočnim treningom pa se je bolje izogibati, saj motijo posameznikov cirkadiani ritem, ovirajo počitek in spanec, v poznih urah je večja tudi nevarnost poškodb in nezgod.

Osvežujoča kopel pozno popoldne ali zvečer

Pomirjevalno, sproščujočo kopel si je najbolje privoščiti pozno popoldne oziroma zvečer. Človek, ki se želi le prebuditi in osvežiti oziroma spraviti v tek, si skok pod prho lahko omisli tudi zjutraj. Jutranja kopel pripomore tudi k dobremu razpoloženju in delovnemu elanu. Hkrati sodi kopalnica med najbolj ustvarjalne prostore v stanovanju. Tam številni sproščeno zapojejo, si zažvižgajo melodijo, pod prho oziroma v kopalni kadi se rojevajo ideje, drzne odločitve in nenavadne rešitve. Ustvarjalni trenutki so v kopalnici pogostejši zjutraj, ko je človek še dremoten in v njegovih možganih prevladuje valovanje theta, ki je povezano z inovativnostjo in ustvarjalnostjo. man