Vsako leto v začetku junija na Kitajskem izvedejo državne sprejemne izpite, znane pod imenom Gaokao. Za milijone mladih so ena najusodnejših preizkušenj, saj so popotnica za njihovo nadaljnje življenje, ki predvsem pomeni, v katerem plačnem razredu se bodo znašli. Zato se mnogi na preizkuse znanja pripravljajo izjemno intenzivno, ni malo takih, ki posežejo tudi po raznih tabletah in drugih pripomočkih. Družine, ki si to lahko privoščijo, celo najamejo posebne pomočnike, ki med študijskimi pripravami 24 ur na dan skrbijo za njihove dijake.
V teh dneh se na preizkuse znanja intenzivno pripravljajo tudi slovenski dijaki, saj se začenja osrednje maturitetno obdobje. Majda Jus Ašič, svetovalka na gimnaziji Vič, ob tem ugotavlja, da so mladi pogosto pod stresom, vendar na srečo ne v takšnih razsežnostih, kot jih srečamo na Kitajskem. »Obdobje je predvsem stresno za dijake, ki si zastavijo visoke cilje, pa tudi za tiste, ki spoznajo, da bi morali več truda vložiti v učenje že med tekočim šolskim letom.«
Kaj lahko sami naredimo?
Ašičeva je pomirjena, saj v pogovorih z dijaki večinoma naleti na odgovore, da so učenci dobro pripravljeni in da se mature le ni treba bati. Vsem dijakom, ki jih v prihajajočih tednih čakajo preizkusi znanja, za sprostitev priporoča naslednje tehnike: »Dijak naj zapre oči in trikrat globoko vdihne s trebušno prepono ter počasi izdihne. Organizem se mora umiriti do te stopnje, da lahko začnemo zbrano reševati naloge. Nato je pomembno počasno in pozorno branje navodil, da ugotovimo, kaj naloga od nas zahteva. Ključno pri tem je, da se podčrtuje ali izpisuje glavne dele navodil – če zahtevajo pojasnjevanje, torej ne smemo naštevati. Ko vse končamo, vse še enkrat preverimo.« Ašičeva seveda doda, da je prvi pogoj za kakršen koli uspeh učenje. »Znanje lahko prikličemo, če je nekje shranjeno. Zelo pomembna pa je tudi samozavest. Včasih imajo dijaki kljub znanju zelo negativen odnos do preizkusov, kar jih po nepotrebnem zavira.« Tu vsekakor drži citat Henryja Forda: »Če misliš, da zmoreš ali pa da ne zmoreš – imaš prav.« Vse je torej odvisno od nas samih.
Profesorica s filozofske fakultete Ljubica Marjanovič Umek meni, da matura le ne bi smela biti tako stresna zadeva. »Maturitetni preizkusi znanja so stresni zgolj z vidika, da gre za enkratno in strnjeno ocenjevanje znanja. V takih trenutkih smo namreč ljudje v različni psihofizični kondiciji, ki odloča o uspešnosti rezultatov.« Marjanovičeva ob tem dodaja, da dijaki mature ne smejo jemati preveč usodno, saj so tu še šolske ocene od tretjega letnika dalje, zato je panika odveč.
Ustrezna prehrana, boljša koncentracija
Dijak lahko v predpripravi na maturo ogromno naredi tudi z ustrezno prehrano. Nutricionistka Mojca Cepuš poudarja, da se moramo vsi izogibati sladkim zajtrkom. »Preveč sladkorja zmanjša našo storilnost. Sem spadata tudi marmelada in na primer čokolino. Najboljši zajtrk so kosmiči z lešniki, kruh in losos, jajca, avokadovi namazi in čičerika. Če smo dolgo pod stresom, nam telo sporoči, da potrebujemo dodatno energijo. Takrat zaradi genskih predispozicij hrepenimo po sladkem, slanem in mastnem. Pračlovek bi v tem primeru pojedel malce krompirja, mesa in borovnic, sodoben človek pa hitro poseže po hitri hrani in podobnih nezdravih prigrizkih.« Ključno je torej, da se upremo skušnjavi in posežemo po živilih, ki vsebujejo veliko vitamina B. Jesti moramo čisto običajno uravnoteženo hrano, ki ni predelana. To so krompir, piščanec, zelje, bučke, korenček. Cepuševa še poudarja, da ni pomembno, kaj jemo, temveč čemu se izognemo. Kot odličen prigrizek (jedli naj bi namreč vsake tri ure) priporoča tako imenovano študentsko hrano, ki vsebuje razne oreščke in rozine. Vsekakor ne smemo pozabiti na zadostno količino popite vode. Treba je namreč popiti vsaj poldrugi liter vode na dan, saj lahko naši možgani le tako delujejo v polnem obsegu.
