Ekipa znanstvenikov pod vodstvom Deborah Fein na univerzi v Connecticutu je v raziskavo zajela 34 otrok, ki so bili kot avtisti diagnosticirani v zgodnjem otroštvu. Kasneje pa se je izkazalo, da so pri pouku v šoli delovali enako dobro kot 34 drugih otrok.
Pri različnih testih pa tudi glede na poročila staršev in šole se od svojih vrstnikov niso razlikovali v ničemer. Kazali niso nikakršnih težav na področju jezika, prepoznavanja obrazov, komunikacije ali socialne interakcije, ugotavlja raziskava, ki je bila objavljena v znanstveni reviji za otroško psihologijo in psihiatrijo (Journal of Child Psychology and Psychiatry).
Raziskovalci so ob tem naredili tudi korak nazaj in ponovno preverili točnost diagnoz, ki so jih prejeli otroci, a niso našli razloga, da bi dvomili o njih, navaja BBC.
Kot menijo raziskovalci, se za njihovo ugotovitev ponuja več razlag. Možno je, da nekateri otroci dejansko prerastejo avtizem, morda pa nekateri tudi kompenzirajo težave, povezane z motnjo.
Po mnenju direktorja ameriškega nacionalnega inštituta za mentalno zdravje Thomasa Insela, "diagnoza avtizma običajno s časom ne izgine, vendarle pa ugotovitve kažejo na zelo širok spekter možnih izidov".
Avtizma sicer ni mogoče vedno natančno definirati ali diagnosticirati, saj motnja prizadene ljudi na različne načine. Poleg tega med strokovnjaki ne obstaja popolno strinjanje glede tega, kaj avtizem sploh je. Kot piše BBC, nameravajo ameriški psihiatri spremeniti trenutno definicijo in bodo več motenj združili v skupni diagnozi "motnja avtističnega spektra".
Glede na podatke britanskega združenja za avtizem ima v Veliki Britaniji avtizem več kot en človek od stotih. Pri združenju ob tem vztrajajo, da je avtizem dosmrten, in svarijo pred prehitrim sklepanjem na podlagi ameriške raziskave.
Kot poudarjajo, je mogoče, da se majhna skupina posameznikov, ki so zaradi motnje zmerno prizadeti, nauči vedenja in strategij, ki zakrijejo njihovo dejansko stanje. Posledično lahko na diagnostičnih testih dosežejo drugačen rezultat od prvotnega, še piše BBC.
