Slovenski najstniki so po zgodnjem začetku spolne dejavnosti dohiteli in prehiteli večino liberalnih držav, celo Nizozemsko, ki je do zdaj veljala za eno izmed najbolj svobodnih držav na področju spolnosti. Leta 1996, ko je bila narejena podobna raziskava, je imela polovica najstnikov spolne odnose do 18 leta in pol, danes se je meja spustila na 17 let. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da je pri petnajstih letih, torej v prvem letniku srednje šole, spolno aktivna skoraj četrtina mladih.
PRVI SPOLNI ODNOS ČIM KASNEJE
Ginekologom se v preteklosti ni bilo treba ukvarjati s starostno mejo, ki bi bila varna za prve spolne odnose, ob trenutnih nespodbudnih rezultatih in zaradi vse večje razširjenosti spolno prenosljivih okužb pa o njej vse bolj razmišljajo. Pinterjeva je ena izmed redkih, ki o njej govori na glas: "Menim, da spolni odnosi ne sodijo v osnovno šolo, kar se danes pogosto dogaja, saj se takrat mladi kljub vsem informacijam o sebi še ne zmorejo odgovorno odločati. Zato jih moramo z jasnimi sporočili zaščititi. Najstniki so za spolno aktivnost glede na njihov biološki in psihološki razvoj v povprečju dovolj zreli šele pri 17 letih ali celo kasneje, zato mladim priporočamo, da se za spolne odnose odločajo čim kasneje. To so strokovno utemeljena sporočila, saj temeljijo na raziskavah, ki kažejo, da zgodnje spuščanje v spolnost škodi telesnemu in duševnemu zdravju."
Najstniki, katerih telo šele dozoreva, so bolj izpostavljeni spolno prenosljivim okužbam, kot so HPV, hepatitis, klamidija, genitalni herpes in gonoreja. Telesna odpornost pri njih še ni dovolj razvita, zato so posledice okužb dolgotrajnejše in potegnejo za seboj še druge težave. Lahko pride do okvar notranjih organov, rodil ali neplodnosti. Starejši najstnik bo okužbo veliko laže prenesel, saj so tkiva zaradi delovanja hormonov proti koncu pubertete bolj odporna in bolj zrela. Mladost je tudi obdobje iskanja lastne identitete in ustvarjanja varnega lastnega okolja. Raziskave kažejo, da imajo tisti, ki prej začnejo s spolnostjo, slabšo samopodobo ter so kasneje v življenju pogosteje žrtve psihičnega in fizičnega nasilja. V Veliki Britaniji so dekleta, ki so imela spolne odnose pri sedemnajstih letih, vprašali, ali je bila odločitev o spolnih odnosih prava. Večina jih je izjavila, da bi začele s spolnimi odnosi vsaj dve leti kasneje.
ABC-IZBIRA
Slovenija nima izdelane strategije varovanja reproduktivnega zdravja, a bi jo po besedah Pinterjeve nujno potrebovala. Kako bo torej stroka pristopila k mladim? Pinterjeva: "Trenutno mladim in tudi starejšim lahko ponudimo tako imenovano ABC-izbiro, ki so jo pred dvajsetimi leti uspešno uvedli v Ugandi in kasneje v ZDA. A pomeni abstinenco ali vzdržnost, B bodi zvest in C kondom. Z vzdržnostjo jih spodbujamo, naj spolne odnose odložijo vsaj za nekaj časa, lahko za teden dni, mesec dni ali leto dni ali več. Vzdržnost je lahko tudi to, da danes rečemo ne tveganemu spolnemu odnosu brez zaščite ali z neznano osebo. Če to ni mogoče, naj bodo zvesti enemu partnerju ali naj vsaj zmanjšajo število partnerjev, in če še to ni mogoče, naj uporabijo zaščito."
Strokovnjaki so pripravili tudi izobraževalno gradivo o odgovorni spolnosti O vama, ki so ga dijaki prvih letnikov v minulih letih že prejeli. Avtorjem za letošnjo izdajo še ni uspelo dobiti založnika, zato se lahko zgodi, da bo letošnja generacija dijakov ostala brez osnovnih informacij o varni spolnosti. Avtorji si želijo, da bi projekt podprla država in tako prispevala k varovanju reproduktivnega zdravja Slovencev.
