Rezultati raziskave so pokazali, da je pri osebah, ki so v otroštvu dobivale udarce po zadnji plati in jim pri tem niso ostale modrice, v odraslosti tveganje duševnih težav in odvisnosti od alkohola in mamil večje za od 2 do 7 odstotkov. Te številke, ki jih objavlja ameriška revija Pediatrics, se morda ne zdijo tako zelo velike, a vsekakor kažejo, da telesno kaznovanje povečuje možnost kasnejših težav v življenju. Kot kažejo različni izsledki, so sicer po zadnji plati v otroštvu tepli okoli polovico Američanov.

Tepež povečuje tveganje

"Ta raziskava je pomembna in spodbuja razpravo o vzgoji otrok," pravi Victor Fornari, direktor oddelka za psihiatrijo otrok iz North Shore-Long Island Jewish Health System v New Yorku. "Številke niso silno visoke, a vseeno kažejo, da telesno kaznovanje prinaša tveganje nastanka duševnih težav v odraslosti," pravi Fornari, ki pri aktualni raziskavi sicer ni sodeloval.

Že prejšnje raziskave so pokazale, da so duševne težave v odraslosti pogostejše pri tistih, ki so jih v otroštvu tepli, prav tako naj bi bili takšni ljudje bolj agresivni. Vendar pa je treba vedeti tudi, da so pri omenjeni kanadski študiji upoštevali zgolj primere, v katerih telesno kaznovanje ni bilo hujše in ni, na primer, puščalo modric. Rezultati bi bili v primeru hujših oblik kaznovanja verjetno še bolj izraziti.

V 32 državah sveta, predvsem v evropskih, med katere sodi tudi Slovenija, je telesno kaznovanje otrok prepovedano. Med te države pa se ne uvrščajo ZDA in Kanada.

Zakaj prepoved telesnega kaznovanja?

Prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek z oddelka za psihologijo na filozofski fakulteti se strinja o tem, da je v Sloveniji telesno kaznovanje z zakonom prepovedano. Vendar je dodala: "Nekoliko manj pa bi si upala potrditi, da je res tako enoznačna vzročna povezava med telesnim kaznovanjem otrok in duševnimi težavami v odraslosti."

Poudarila je, da obstaja velika razlika "med stalnim ali pogostim telesnim kaznovanjem in občasnim udarcem otroka po riti, ker se starši v tistem trenutku ne zmorejo ali ne znajo odzvati drugače, želijo pa na vsak način sporočiti malčku, predšolskemu otroku, da je naredil nekaj močno narobe". Posebej za Dnevnik je še dejala: "Te pravice po mojem nima nihče drug kot starši - tudi zanje pa je prav, da vedo, da zakon prepoveduje telesno kaznovanje, in to prav zato, da to ne bi postalo način vzgajanja otrok, ker je morda na prvi pogled najbolj učinkovit, ali da bi starši začeli verjeti, da se tudi z najstnikom ne morejo o ničemer dogovoriti drugače kot s telesnim kaznovanjem."

Nemčija: 40 odstotkov otrok jih kdaj dobi po zadnji plati

V Nemčiji, kjer je fizično kaznovanje otrok prav tako prepovedano, približno 40 odstotkov mater in očetov priznava, da svoje otroke kdaj udarijo po zadnji plati. Deset odstotkov jih klofuta, štirje odstotki pa jih občasno tudi močneje natepejo po zadnji plati. Tako vsaj kaže lanska anketa nemške revije Eltern, v kateri so sodelovali 1003 nemški starši, ki imajo vsaj enega otroka, mlajšega od petnajst let.

Dečki so po tej raziskavi pogosteje tepeni kot deklice, mlajši otroci jih večkrat dobivajo po zadnji plati, starejši pa so pogosteje oklofutani. V številnih primerih starši telesno kaznujejo otroke, ker so preobremenjeni, saj jih med starši, ki imajo tri ali več otrok, telesno kaznuje 47 odstotkov. Po tej anketi pa nihče od staršev ne uporablja več palice. Kot glavni razlog kaznovanja starši navajajo nesramnost otrok (51 odstotkov), njihovo neubogljivost (40 odstotkov), agresivnost do staršev (40 odstotkov), agresivnost do bratov ali sester (25 odstotkov), laganje (17 odstotkov) in izpostavljanje nevarnosti (16 odstotkov).

"Starši danes večinoma tepejo otroke zaradi stresa ali svoje nebogljenosti, le redko pa zato, ker bi menili, da je to dobro za njihovo vzgojo," pravi avtor študije Kai Bussmann, ki na univerzi v Halleju predava kazensko pravo.