Pitje kave, običaj, ki je včasih veljal celo za škodljivega, danes velja za priporočljivega in koristnega (v zmernih količinah, seveda). Prava kava lahko namreč organizmu pomaga v boju proti določenim motnjam, boleznim in poškodbam/okvaram. Potem ko so znanstveniki s poglobljenim proučevanjem odkrili ugodno delovanje zmernega uživanja temne čokolade (kakava) in vina (tudi rozin in grozdja), so v skupino organizmu prijaznih živil uvrstili tudi pravo kavo.
Krvni tlak. Študije so pokazale, da zmerno pitje črne kave samo po sebi ne vpliva na pojav visokega krvnega tlaka. V zvezi z drugimi srčno-žilnimi zapleti pa njihova mnenja ostajajo različna.
Rakava obolenja. Prava kava utegne organizmu pomagati v boju proti raku (antikancerogeni učinki). Izsledki raziskav pričajo, da je pri zmernih kavopivcih tveganje za pojav raka na jetrih 50 odstotkov manjše kot pri vrstnikih, ki kave ne uživajo. Nekaj novejših raziskav pa je opozorilo, da je kava v pomoč organizmu tudi v primeru raka debelega črevesa, dojke in danke, saj kavopivci manj obolevajo za temi noleznimi.
Holesterol. Sestavini, ki ju vsebuje prava kava - kahweol in cafestol - povzročata porast vrednosti holesterola v krvi kavopivcev. Kavni filtri iz papirja ti substanci sicer zadržijo, kar pa ne pomaga tistim, ki pijejo nefiltrirano kavo (turško ipd.). Zanimivo pa je, da znanstveniki poročajo o povišanju vrednosti holesterola po pitju prave kave brez kofeina. To dejstvo je po njihovem mnenju povezano predvsem z vrsto kavnega zrnja, ki ga uporabljajo za izdelavo določenih vrst prave kave brez kofeina.
Sladkorna bolezen. Pri posameznikih, ki redno uživajo večje količine prave kave - tri do pet in več skodelic na dan - je pogostost pojavljanja sladkorne bolezni kar za polovico manjša kot pri tistih, ki kavo pijejo v majhnih količinah oziroma je sploh ne pijejo. Pomembno pa je, da prava kava pospešuje presnovo v mirovanju, kar lahko dodatno okrepi njeno vlogo v preprečevanju diabetesa oziroma zniževanju krvnega sladkorja.
Parkinsonova bolezen. Prava kava naj bi moške varovala pred to neozdravljivo boleznijo, žensk pa ne. Ena od možnih razlag za tovrstno selektivno delovanje aromatičnega črnega napitka temelji na dejstvu, da se ženski spolni hormon estrogen in alkaloid kofein presnavljata s pomočjo istih encimov, kar pomeni, da estrogen zasede oziroma blokira encime, ki naj bi razgradili kofein in mu omogočili preventivno delovanje pri Parkinsonovi bolezni.